Ajdovščina

Razvojno najbolj prodorna občina leta 2022 v Zahodni Sloveniji

Ajdovščina je med najbolje upravljanimi občinami v Sloveniji. Pri vrsti pomembnih razvojnih prijemov je občina odigrala pionirsko vlogo v slovenskem prostoru. Razvoj je trajnostno usmerjen in celovit, zdi se, da ni zanemarjeno prav nobeno področje. Prav zaradi teh lastnosti je bila Ajdovščina že večkrat v ožjem izboru za nagrado Zlati kamen.

A letošnja uvrstitev ima posebno težo: dosledno izvajanje razvojne strategije in bogat nabor projektov na različnih področjih je pripeljalo do merljivih rezultatov – govorimo lahko o pravem razvojnem preboju. Samo v zadnjih štirih letih je Ajdovščina izboljšala vrednost sestavljenega indeksa ISSO za 3,4 točke, kar je 15. najboljši rezultat. Ajdovščina je s tem pridobila 24 mest in se zdaj uvršča na izjemno 6. mesto med slovenskimi občinami. Posebej pomembno je to, da merljiv razvoj zasledimo na praktično prav vseh področjih, vključenih v analizo.

Drugi razlog za ponovno kandidaturo Ajdovščine je nova pionirska vloga občine v zadnjem obdobju: Ajdovščina je med prvimi kraji v Sloveniji, ki vzpostavljajo energetsko samooskrbne skupnosti (poleg Ajdovščine so najbolj vidne občine s to usmeritvijo še Luče in Radeče). Nova sončna elektrarna v vasi Budanje ustvari letno toliko energije, kot jo prebivalci skupnosti porabijo.

Da se prepričamo o hitrem in kakovostnem razvoju Ajdovščine zadošča že kratek sprehod po mestu in okolici: zgledna prenova starega jedra, hitra rast poslovne cone, kjer so doma tudi nekatera od najprodornejših slovenskih podjetij (Pipistrel, Bia Separations, C-Astral ipd.), bogato kulturno življenje, urejene rekreativne površine ter občutek dinamike in živahnosti, ki ni povezan le s submediteranskim značajem kraja.

ELEMENTI PREBOJA

INDEKS PREBOJA

Rast indeksa ISSO: 3,39

Uvrstitev: 15. mesto

Sprememba uvrstitve: 24 mest

Rang glede na spremembo uvrstitve: 28. mesto

ISSO 2022

IZSTOPAJOČA PODROČJA

Posebej izrazito spremembo indeksa zaznamo na področju gospodarstva.

URAVNOTEŽENOST RAZVOJA

Razvoj v občini je zelo uravnotežen. Občina je v času zadnjega mandata izboljšala rezultat na sedmih področjih, le na enem pa se je vrednost indeksa zmanjšala (socialna kohezija).  Na področju socialne kohezije je na vrednost indeksa vplivalo povečanje števila obsojenih storilcev kaznivih dejanj.

PRI KATERIH KLJUČNIH KAZALNIKIH JE NAPREDEK NAJVEČJI?

• Rast lastnih trajnih prihodkov.
• Dodana vrednost gospodarstva.
• Spodbujanje razvoja malega gospodarstva.
• Indeks hitrorastočih podjetij.
• Zaposlenost prebivalstva.
• Število delovnih mest.
• Indeks samozadostnosti trga dela.
• Aktivna politika zaposlovanja.
• Rast bruto prejemkov
• Vrednost investicij spodbujenih od Eko sklada.
• Ekološko kmetijstvo.

ŠIBKE TOČKE RAZVOJA

• Število zdravnikov.
• Delež obsojenih storilcev kaznivih dejanj.
• Količine odpadkov.
• Ločevanje odpadkov.

TRAJNOSTNI PREBOJ

IZSTOPAJOČA PODROČJA:

• Delež površine z zaščito Natura 2000 (26. mesto)
• Sredstva, porabljena za varovanje naravne dediščine in biodiverzitete (29. mesto)
• Pridobivanje energije iz obnovljivih virov (28. mesto)

• Ajdovščina povečuje sredstva za varovanje naravne dediščine in je vključena v več mednarodnih in medobčinskih projektov na tem področju.
• V naselju Budanje je začela delovati ena prvih energetsko samooskrbnih skupnosti pri nas.
• Leta 2021 je Ajdovščina prejela naslov Energetsko najprodornejše občine in to zaradi ukrepov na področju trajnostne mobilnosti.

DEMOKRATIČNI PREBOJ

• Strateško upravljanje je na zgledni ravni, v pripravo strategij pa so sistematično vključeni tudi prebivalci.  

• Ajdovščina je bila med prvimi občinami pri nas s participativnim proračunom. Izvedba je med najbolj razdelanimi.
• Objava vseh bistvenih dokumentov je pregledna – tudi na tem področju je Ajdovščina lahko za zgled.
• Ajdovščina je bila prva občina pri nas, kjer so se sistematično začeli ukvarjati z mladimi (prva občinska strategija za mlade). Bili so pobudniki projekta mladim prijazna občina.
• Energetsko samooskrbna skupnost Budanje je nastala na pobudo krajanov – občinska politika/uprava pa je takoj prepoznala pomen pobude in projekt podprla.
• Omenimo še, da v občini objavljajo poročila o izvajanju strategije – to dobro prakso zasledimo le v maloštevilnih krajih.

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

Inovativnost.

Ajdovščina je bila prva občina pri nas, kjer so se zares sistematično začeli ukvarjati z mladimi. Bila je med prvimi kraji s participativnim proračunom (2017) – izvedba je zdaj bistveno bolj razdelana kot pri večini občin, ki uporabljajo ta prijem. Pionirsko vlogo je kraj odigral tudi pri številnih manjših prijemih. Za projekte participativnega proračuna je namenjenih 1,75 odstotka sredstev za investicije. Podobno kot v drugih krajih so ta sredstva razporejena po področjih: a če so v drugih krajih področja praviloma krajevne skupnosti, so med sedmimi področji v Ajdovščini poleg krajev tudi mladi. Prebivalci lahko posebej predlagajo tudi projekte, ki presegajo meje ene krajevne skupnosti. Ajdovščina je kot prva v Sloveniji pristopila k mednarodnemu projektu Hiša za mlade družine: v okviru projekta bodo postavili 50 manjših montažnih hiš, ki bodo mladim na voljo za približno 50.000 evrov.   Omenimo še promocijo podjetništva – zelo zanimiv dogodek je Incastra, dan ajdovske industrije in podjetništva: v času epidemije ga niso ukinili, pač pa so ga izvedli v virtualni obliki. Namenjen je predvsem (a ne samo) mladim.

Korak k energetski samooskrbi.

Leta 2021 je v naselju Budanje začela delovati prva energetsko povsem samooskrbna skupnost pri nas. Letni prihranek posameznega uporabnika pri stroških za električno energijo je ocenjen na približno 100 evrov, medtem ko bodo kot skupnost v enem letu znižali svoj ogljični odtis za 28,5 tone CO² oziroma bodo v 30 letih, kot je ocenjena življenjska doba elektrarne, prispevali k prihranku približno 853 ton CO². Številke niso visoke in v skupnost je vključenih zaenkrat samo sedem gospodinjstev – a gre za pionirski korak s precejšnjim demonstracijskim učinkom: že večkrat smo lahko zaznali, kako se podobne prakse med občinami lahko razširijo zelo hitro. V Ajdovščini načrtujejo energetsko samooskrbo za zdravstveni dom, v Budanjah pa naj bi skupnost razširili na skupno 30 gospodinjstev.

Dosleden strateški pristop.

Občina je ves čas vodena strateško, vsi dokumenti pa so zgledno objavljeni. 2021: celovit nabor parcialnih/področnih strategij. Te vključujejo zdravje, izobraževanje odraslih, varnost, gasilstvo in  upravljanje kapitalskih naložb (še ena dobra praksa, ki je ne zasledimo prav pogosto). V občini so pripravili vrsto programov na področju varnosti (požari, podnebne spremembe, civilna zaščita). Skupaj s Primorsko ljudsko univerzo so pripravili Analiza kadrovskih potreb ajdovskih podjetij – še en izviren prijem, ki ga pri drugih krajih ne najdemo. Kakovost delovanja javne uprave v občini ocenjujejo in sistematično razvijajo s pomočjo metodologije CAF (Common Assessment Framework).

Razvojne aktivnosti segajo na vsa področja.

Seznam aktivnosti občine in njenih projektov je izjemen: najboljši vtis o tem lahko dobimo ob pregledovanju občinskih novic. Večji projekti (zaključeni ali v izvedbi): prenova Kastra v Ajdovščini, prenova Vipavskega križa, varovanje vodnega izvira Hubelj, nogometni stadion, gimnastična dvorana, športni park, OŠ Danila Lokarja, načrtovan nov vrtec, center za 3. življenjsko obdobje. Manjši projekti (pol milijona evrov ali manj): Smart city, Prostor doživetij pekarske in mlinarske tradicije, mladinski hotel, zaščita pred požari v naravi (projekt Holistic). Prenova mestnega središča je prejela nekaj nagrad za dobro arhitekturo. Sanacija porečja Vipave bo omogočila, da bo reka ponovno tekla tudi po stranskih rokavih. V Ajdovščini s projekti sistematično skrbijo za različne starostne skupine, imajo pa tudi hišo za brezdomce.