Humanitarno združenje Akamasoa, ki na Madagaskarju deluje že skoraj četrt stoletja, je globalni fenomen uspešne socialne pomoči. Srž njenega uspeha je samovzdržnost. Združenje s svojo osnovno dejavnostjo posredno ustvari 75 odstotkov potrebnih sredstev.
Ustanovitelj Akamasoe, kršanski duhovnik Pedro Opeka, je nov tip misijonarja, ki ljudem ne pridiga in jih spreobrača, pač pa jim dejavno pomaga ustvarjati boljšo prihodnost. Prepričan je, da se mora prava vera izražati v dejanjih.
Pedro Opeka se je slovenskima staršema rodil leta 1948 v Buenos Airesu. Madagaskar je spoznal že med študijem teologije, ki mu je dal prednost pred nogometno kariero. Po posvetitvi v duhovnika se je na ta otok, na katerem približno 70 odstotkov njegovih prebivalcev živi v revščini, vrnil kot misijonar. Star je bil 27 let.
Dobro desetletje zatem, ga je usoda zanesla med najrevnejše Malgaše. Oblast jih je potisnila na obrobje glavnega mesta, kjer so si uredili zasilna bivališča iz kartona na smetiščih. Ta so postala edini vir hrane in morebitnih dobrih, ki se jih je dalo prodati. Smetiščarji so v nečloveških razmerah životarili na robu preživetja.
Opeka je k sodelovanju povabil nekaj malgaških študentov iz svojega prejšnjega misijona in s pomočjo 900 evrov, ki si jih sposodil od različnih krščanskih misijonov, je nastala Akamasoa. Pisalo se je leto 1989. Pravi, da so se prvi resni uspehi pokazali šele čez sedem let. Ljudje preprosto niso bili pripravljeni verjeti v dobro, v pravico in resnico. Pogosto se je zgodilo, da so to, kar so čez dan ustvarili, ponoči ukradli. To ga ni ustavilo.
Celostna pomoč odrinjenim
Danes je istoimenski center, ki stoji v neposredni bližini malgaškega glavnega mesta Antananarive, mesto v malem. Vsak dan desettisočim najrevnejšim prebivalcem tega afriškega otoka ponuja zatočišče, hrano in jim pomaga na poti iz popolnega razčlovečenja. V okviru Akanasoe nastajajo nove šole, bolnišnice, otroška igrišča, proizvodne hale, predvsem pa človeku dostojna bivališča. Oče je Opeko že v otroštvu izučil zidarstva, sam pa je znanje prenesel na Malgaše.
To je le ena posebnost akamasojske skupnosti. V njenem okviru je nastalo tudi okoli 3.000 delovnih mest, ki poleg boljšega življenja ljudi, omogočajo samovzdržnost skupnosti in nadaljevanje njenega poslanstva. Malgaši se izučujejo za zidarje, krovce, tesarje, mizarje… Samo v bližnjem kamnolomu je našlo zaposlitev 1000 ljudi, nekateri se preživljajo z domačo obrtjo. Opeka je naučil ljudi, kako ločevati odpadke in proizvajati kompost s pomočjo katerega so začele nastajati majhne kmetije.
Več kot 7.000 otrok obiskuje šole. Na to je misijonar še posebej ponosen. Druga velika sprememba je, da otroci ne prosjačijo več, saj jim ni treba. Ljudem se v Akamasoi vrača dostojanstvo.
Pedro Opeka, častni vitez francoske legije in dvakratni nominiranec za Nobelovo nagrado, pravi, da kriza prebuja dobro v ljudeh. Najbolj pogosto za humanitarne namene prispevajo ljudje z zmernimi prihodki, ki so se delu tega vseeno pripravljeni odreči, saj se zavedajo, da imajo še vedno več kot mnogi na tem svetu. V različnih koncih sveta vznikajo dobrodelne organizacije, katerih poslanstvo je med drugim zbiranje prispevkov za delovanje Akamasoe. Neznanci izročajo denar Opeki na letališčih. Ker mu zaupajo. Ker je z Akamasoo celemu svetu, predvsem pa pasivnim političnim strukturam, dokazal, da nobena situacija ni brezizhodna.
