Indeks ISSO smo temeljito prevetrili s pomočjo primerov podobnih analiz, ki primerjajo kraje na svetovni ravni. Najpomembnejša splošna ugotovitev: indeks ISSO lahko mirno postavimo ob bok podobnim analizam po svetu.
Letošnja verzija indeksa vsebuje nove ali izboljšane kazalnike. Dodali smo na primer prezgodnjo umrljivost, delež dolgotrajno brezposelnih in delež prebivalcev, ki so pridobili podiplomsko stopnjo. Končno število kazalnikov v indeksu je letos prvič manjše kot leto prej. Lani smo v indeks vključili 54 kazalnikov, letos »samo« 51. Zakaj? Izločili smo vse kazalnike, ki prinašajo redundantno informacijo. Podatki z zelo podobno vsebino so določenemu aspektu dali nepotrebno utež, ki je zmanjševala kakovost končnega rezultata. Še dodatno smo izboljšali tudi metode za normalizacijo, ki jih uporabljamo pri izračunu sestavljenih indeksov.
Analize mest, primerjave in lestvice so – kot poročajo svetovni poslovni mediji – vse večja uspešnica. Razvoj na lokalni ravni postaja namreč vse pomembnejši. A zakaj mesta sploh potrebujejo takšne analize? Še zlasti, ker imajo večja mesta po svetu močne lastne analitične službe in množico lastnih podatkov? Prvič, ker analize kot je ISSO prinašajo smiseln in standardiziran okvir za primerjavo z drugimi.
Drugič, velika mesta imajo na voljo res nepregleden obseg statističnih podatkov,neprimerljiv s tem, kar imajo naši kraji. Ampak statistični podatki so za resno analizo le surovina. Tehtne primerljalne analize podatke obdelajo, potem pa z njimi zgradijo sistem ključnih indikatorjev uspešnosti (KPI – key performance indicators). Sistem te indikatorje medsebojno uravnoteži (sistem uravnoteženih kazalnikov).
Na spletu lahko najdete precej različnih vzorcev analiz mest. Ena od najbolj znanih je tista, ki jo pripravlja hiša Mercer. Mercerjeva lestvica najboljših mest sodi med najbolj znane, analize hiše Mercer pa slovijo tudi po visoki ceni. Na tej povezavi si lahko ogledate vzorec Mercerjevega poročila za mesto Montreal.
