Kaj pokaže primerjava letošnjih podatkov v analizi ISSO s tistimi izpred štirih let?
V štirih letih se povprečna vrednost indeksa ISSO praktično ni spremenila. Vrednost indeksa ISSO za 212 občin je letos 45,34 točk – to je neznatno več – za 0,05 točke – od povprečne vrednosti indeksa pred štirimi leti. Da bi ne bilo nesporazuma: to ne pomeni, da so občine zdaj enako razvite kot pred štirimi leti – indeks razvojnega položaja namreč vključuje poleg statičnih, ki opisujejo doseženo raven razvoja, tudi dinamične kazalnike in kazalnike aktivnosti. Zato govorimo o razvojnem položaju (in ne le razvitosti), ki v sistemu ISSO vključuje več razsežnosti, tudi razvojno dinamiko in izbrane strateško pomembne aktivnosti. Ugotovimo lahko, da se je stopnja razvitosti krajev v štirih letih v povprečju izboljšala, nekoliko pa se je umirila dinamika.
Kar velja za povprečje, pa ne velja za posamezne kraje. Zanimivo je, da se je splošni razvojni položaj ni spremenil pri občinah prav na vrhu seznama, zato pa so svoj položaj izboljšali kraji prav na repu. Toda razlike med občinami ostajajo zelo velike. Najnižjo vrednost sestavljenega indeksa ISSO ima občina Zavrč: 30,66 točk je le za malenkost več od vrednosti indeksa za Ljubljano (59,34). Leta 2019 je bila najšibkejša vrednost 27,33, vrednost za Ljubljano pa se praktično ni spremenila.
Ljubljana sicer izrazito odstopa z vrednostjo, ki dosega tri četrtine teoretično dosegljivega maksimuma, Zelo močan razvojni položaj ima še 38 občin (vrednost pri teh presega 51 točk), medtem ko ima 36 krajev zelo šibak razvojni položaj z vrednostmi indeksov malo čez 30 točk.
Kako se med seboj ločijo regije?
Najbolj tipično slovenska je Spodnjeposavska regija (govorimo o statističnih regijah) z indeksom ISSO, ki je praktično enak povprečju za 212 občin. Manjše odstopanje od povprečja zasledimo še pri Jugovzhodni Sloveniji in pri Savinjski regiji. Med šestimi regijami z nadpovprečnim razvojnim položajem izstopa zlasti Gorenjska, ki ji sledi Osrednjeslovenska regija. Najnižjo vrednost regionalnega indeksa ISSO ima Pomurska regija, ki za Gorenjsko zaostaja za 12 točk.
Obseg investicij je bil v času zadnjega mandata za skoraj petino manjši od tistega v prejšnjem obdobju.
Največjo rast indeksa ISSO v štirih letih (2019 – 2022) ima Zasavska regija, a vrednost ostaja precej podpovprečna. Tudi JV Slovenija je izboljšala vrednost indeksa za skoraj celo točko, opazen premik pa sta naredili tudi Goriška in Savinjska regija. V razvojno najšibkejši regiji se je položaj v štirih letih tudi najbolj poslabšal: ocenjujemo, da je na kazalnike (zlasti dinamične) v prejšnjem obdobju izraziteje vplivala državna pomoč. Preseneča pa, da skoraj enak zdrs vrednosti sestavljenega indeksa zasledimo pri razvojno precej močnejši Obalno-kraški regiji.
Področja razvoja in področja zaostanka.
Zelo veliko spremembo vrednosti sestavljenega indeksa za posamezno področje lahko opazimo na področju gospodarstva. Povprečna vrednost sestavljenega indeksa za to področje se je dvignila za kar 5 točk. Dinamične vrednosti so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem nekoliko umirile (četudi stopnja rasti ostaja solidna), zato pa se je gospodarstvo močno okrepilo. Investicije v osnovna sredstva podjetij so se povečale v primerjavi s prejšnjim obdobjem za 21, dodana vrednost pa za 12 odstotkov (govorimo o relativnih vrednostih – torej o vrednostih na prebivalca).
Izboljšali sta se tudi vrednosti sestavljenih indeksov za socialno kohezijo in za demografijo. Indeks socialne kohezije je nekoliko višji zlasti zaradi manjše kriminalitete, torej nižjega števila obsojenih storilcev kaznivih dejanj (zlonamerni bralec bi sicer lahko pripomnil, da se ni zmanjšala kriminaliteta, pač pa da se je povečala prizanesljivost sodnikov). Višja vrednost demografskega indeksa je povezana zlasti z rastjo števila prebivalcev. Ta rast je povezana zlasti z migracijami, saj naravni prirast v večini krajev upada.
Graf: sprememba povprečne vrednosti indeksa med leti 2019 in 2022 v točkah.
In na katerih področjih so vrednosti sestavljenih indeksov slabše kot so bile pred štirimi leti? V prvi vrsti se je indeks poslabšal na področju proračunske učinkovitosti. Razlaga je preprosta: občine so v tem času v povprečju porabile več za svoje delovanje (torej za javno upravo), manj pa za investicije. Odhodki za javno upravo so se v štirih letih v povprečju povečali za 10 odstotkov, medtem ko je obseg investicij v povprečju skoraj za petino manjši od tistega pred štirimi leti: povprečna vrednost investicij na prebivalca se je spustila s 407 na 333 evrov ali za 18 odstotkov.
Sistem ISSO vključuje 61 kazalnikov z osmih področij. Letošnja analiza ISSO vključuje poleg obširnega prikaza kazalnikov tudi analizo preboja, torej natančno primerjavo sedanjega razvojnega položaja s tistim izpred začetka mandata 2019 – 2022.
