Kriza? Pri zadnjih poplavah so imeli vsaj v nekaterih skladiščih humanitarnih organizacij res manjše krizno stanje in logistični kolaps. Pomoč ljudi je namreč prihajala tako hitro in v takem obsegu, da ji logistika organizacij ni bila več kos.
Tako je ob vsaki nesreči v Sloveniji. Obiščite pokrajino, ki jo je na primer prizadel vihar, le nekaj dni po nesreči. Ceste bodo prevozne, sledovi v največji meri odstranjeni: na bes narave vas bodo spomnila le polomljena drevesa v gozdu in nekaj zasilno prekritih streh. Sicer bo znakov le malo – deloma zaradi dobrega sistema civilne zaščite na državni ravni, predvsem pa zaradi državljanov Slovenije, njihove solidarnosti, pripravljenosti na pomoč in požrtvovalnega prostovoljskega dela.
Izredno močno razvita medsosedska pomoč je v manjših krajih in zlasti na podeželju fenomen. Prejšnja vlada je nespretno skušala omejiti delo na črno in pomoč celo omejevati – namesto da bi jo spodbujala in podpirala.
A še večji fenomen je slovensko prostovoljno gasilstvo. Po podatkih, predstavljenih na zadnjem kongresu Gasilske zveze Slovenije, je bilo pri nas leta 2007 132.751 gasilcev. Skupaj s poklicnimi gasilci, podpornimi in častnimi člani ter simpatizerji je imela zveza 148.404 člane. Dvomimo, da bodo podatki, predstavljeni maja na letošnjem kongresu zveze, bistveno drugačni.
Več kot sedem odstotkov celotnega slovenskega prebivalstva je torej vključenega v gasilstvo. Ni malo krajev, kjer imajo gasilca v čisto vsaki družini. Slovenija je – kolikor smo uspeli ugotoviti – v tem svetovni prvak. Ob tem ne smemo izpustiti ostalih prostovoljskih dejavnosti kot so gorske reševalne službe ali potapljači, prostovoljni reševalci iz vode.
Se zavedamo, kako izjemno družbeno bogastvo je ta razvitost prostovoljstva, razširjenost solidarnosti in pripravljenosti pomagati sosedu? Ko zagori, ko pride vihar, povodenj ali druga nesreča, ljudje pri nas stopijo skupaj in pokažejo neverjetno mero učinkovitosti. Ja, državna pomoč za odpravljanje posledic bo morda prišla prepozno. Sosed ne bo – pomagal vam bo, ko boste to potrebovali. In ko bo prostovoljec sredi noči ustavljal vodo, ki zaliva vašo hišo, vas ne bo spraševal ali ste rdeč, črn, zelen ali vijoličen.
Pogrešate enotnost, ki smo jo Slovenci imeli leta 1991? Samo da zapiha veter ali da vaški potok prestopi bregove – in enotnost je tu. Pravzaprav je vedno bila. Le pogled je treba odvrniti od državne politike in ga usmeriti k ljudem.
Zakaj ta zapis o gasilcih v reviji, ki spremlja lokalne skupnosti? Prvič, ne glede na zgledno organiziranost krovne zveze, je gasilstvo doma na lokalni ravni. In drugič, že ko se je pred dobrimi 140 leti organizirano prostovoljno gasilstvo pri nas začelo, so imeli pri tem nastanku župani pomembno vlogo. Zdaj ni dosti drugače: občina lahko odigra izjemno vlogo pri spodbujanju prostovoljstva in povezovanju ljudi.
* Bogu na čast in bližnjemu v pomoč je staro geslo slovenskih prostovoljnih gasilskih društev.
