Kateri so nosilci energije za (našo) prihodnost?
Na Slovenskem gospodarsko-energetskem forumu, ki je ga organiziral Planet GV, je prof. dr. Peter Novak, dolgoletni redni profesor na ljubljanski strojni fakulteti in podpredsednik Znanstvenega sveta Evropske agencije za okolje (EEA), spregovoril o povezavi slovenskega gospodarstva z dvema priložnostima, ki bi nam zagotovili gospodarsko rast, možnost energetske neodvisnosti in nova delovna mesta. Gre za proizvodnjo energentov ter za proizvodnjo energetski naprav, pri tem pa se je treba vprašati, katere tehnologije sploh razvijati v Sloveniji.
Kot gorivo prihodnosti je Novak izpostavil metan hidrat. Vprašal se je tudi, ali lahko sončna energija pokrije naše energetske potrebe? Poudarjena je bila predvsem sončna energija, kemično shranjena v rastlinah, ki je je ogromno, težavo predstavlja le zbiranje tovrstnih bioloških odpadkov. Za sonaraven energetski sistem in uravnotežen imamo na voljo tri nosilce energije: elektriko, metal in metanol. Za njihovo uporabo ne potrebujemo nove infrastrukture, potrebujemo samo nove tehnologije (ki pa so že razvite) za pretvorbo obnovljivi virov energije v elektriko in posredno za proizvodnjo vodika.
Potrošniška družba in varstvo okolja ne gresta skupaj. Zato je toliko bolj treba razmišljati o vzpostavitvi sonaravnega energijskega sistema.
Za oživitev gospodarstva so nujne investicije, je izpostavil mag. Vekoslav Korošec, direktor Združenja za inženiring pri GZS. Potencialne investicije nas čakajo na štirih področjih, in sicer v energetiki, učinkoviti rabi energije, linijski infrastrukturi in varstvu okolja. Skupni ocenjeni investicijski potencial znaša 1,5 milijarde evrov.
Investicije bomo spodbudili samo, če:
- se bomo takoj lotili dela in pripravili seznam potencialnih investicij po področjih, projekte pa razdelili glede na pripravljeno dokumentacijo in soglasja,
- bomo evidentirali ovire, ki onemogočajo pridobivanje soglasij, dovoljenj in začetek gradnje,
- bomo pripravili modele financiranja (javno zasebno partnerstvo, koncesije, razpis obveznic, tuja vlaganja …) ter dodali tudi oceno narodnogospodarskih koristi projektov (nova delovna mesta, rast BDP, sinergijski učinki …).
