1. NOVI VAL ŽUPANOV
Pet finalistk vodijo župani, rojeni leta 1970 ali pozneje. Prav tako ima pet finalistk župane, ki občino vodijo prvič. Župani novega vala izstopajo po izobrazbi, so dinamični in vsestranski. Kljub mladosti imajo dostikrat za seboj zanimiv nabor izkušenj.
2. NA MLADIH OBČINA STOJI
V nekaterih krajih mladinski center uporabljajo kot gonilo razvoja. Ti centri delujejo tudi na področju spodbujanja podjetništva in turizma. Značilni primeri so Ajdovščina, Radlje ob Dravi in Ruše. Ni naključje, da so bili župani nemalokrat na čelu teh centrov – Teodor Beočanin iz Ajdovščine je bil pred izvolitvijo idejni oče vseslovenskega programa mladim prijazna občina, je soavtor strategije za mlade v Ajdovščini, »pod njegovo taktirko pa sta zrasla tudi Mladinski center in Hotel Ajdovščina«.
3. URAVNOTEŽENA KAKOVOST
Kandidatke so redkokdaj tako enakovredne kot so bile letos. Strokovni svet je imel pri izbiri zmagovalca zahtevno delo in prav lahko bi podelili več Zlatih kamnov. Precej verjetno so med letošnjimi kandidati tudi zmagovalci prihodnosti.
4. MEHKA MOČ
Zelo pomembna skupna značilnost letošnjih kandidatk: močno gradijo na »mehkih« elementih razvoja, spodbujanju prostovoljstva, participacije občanov, sodelovanja z nevladnimi organizacijami in skrbi za najbolj ranljive skupine. Na teh področjih so kandidatke razvile kar nekaj dobrih praks. Dve občini preizkušata participatorni proračun. V Hočah-Slivnici spodbujajo sodelovanje z nevladnimi organizacijami s prirejanjem forumov. V Murski Soboti so naredili korak naprej pri kakovostni integraciji Romov. V Postojni so organizirali brezplačno zobozdravstveno oskrbo za ljudi brez zavarovanja. Le nekaj primerov.
5. TRAJNOSTNI PROMET NA PREHITEVALNEM PASU
Ko je pred nekaj leti strokovni svet projekta kot rdečo nit izbora določil trajnostni promet, smo imeli kar nekaj zadreg: razen večjih mest in nekaj izjem o kakšnem sistematičnem pristopu na tem področju večinoma ni bilo sledu. Zdi se, da se je stanje spremenilo, odkar morajo občine pripravljati celostne prometne strategije: poudarek na elementih trajnostnega urejanja prometa je očiten, kandidatke pa imajo na tem področju kar nekaj dobrih praks. S smiselno zasnovanim javnim prevozom izstopajo zlasti Kobarid, Logatec in Murska Sobota.
6. LUČ Z VZHODA
Lani smo našli v vzhodni Sloveniji le dve kandidatki, primerni za finale izbora za razvojno najprodornejšo občino. Letos so kandidatke iz Podravja in Pomurja med najbolj kakovostnimi, vse pa odlikuje to, da so dosegle izrazit razvojni preboj v zadnjih letih. Vse tri občine vodijo novi župani. In vse tri finalistke odlikuje posebna energija.
7. SREDNJE VELIKO JE LEPO
Zanimivo, ko poudarimo razvojni preboj v točno določenem časovnem obdobju, se na vrhu seznama znajdejo srednje veliki kraji. V velikih mestih je težje narediti preobrat v relativno kratkem času. Majhni kraji dostikrat nimajo kritične mase, da bi – tudi ob sposobnih in delovnih ekipah – lahko naredijo prepričljiv razvojni preboj.
Sedem kandidatk ima med 10.000 in 20.000 prebivalci. Nobena med finalistkami ni izrazito majhna. Najmanjši je Kobarid (okrog 4.100 prebivalcev). In nobena ni zelo velika: največje so Brežice z dobrimi 24.000 prebivalci.
