Indeks bega možganov 2014

KAJ NAM INDEKS BEGA MOŽGANOV POVE?

Pokaže nam razmerje med številom diplomantov iz neke občine na eni strani ter spremembo v številu izobraženih prebivalcev na drugi. Sestavljen je iz treh elementov: števila diplomantov, spremembe števila izobraženih zaposlenih prebivalcev in spremembe števila delovnih mest, ki jih zasedajo izobraženi zaposleni. (Podrobnejši opis metodologije).

Statistični podatki o tem, koliko mladih se po študiju zares vrne domov, niso na voljo. Prav zato smo oblikovali indeks, ki nam daje približno oceno stanja. Ta ocena nam omogoča zlasti medsebojno primerjavo občin, pa tudi oceno trendov.

Kar naš indeks dejansko odkriva, so v prvi vrsti kraji, ki so na eni strani privlačni za priseljevanje, obenem pa imajo dinamično poslovno okolje, ki ponuja delovna mesta za izobražene ljudi. Obenem to privlačnost primerja s številom diplom: kombinacija nam daje dovolj verjetno sliko o tem, v katere kraje se mladi po študiju vračajo.

 NAJPRIVLAČNEJŠI KRAJI ZA MLADE IN IZOBRAŽENE

Prav na vrhu seznama so Nazarje, ki sodi med kraje, kjer se zelo povečuje število delovnih mest, ki zahtevajo višje in visoko izobražene zaposlene. Kot smo že večkrat zaznali, sodi med glavne vzvode za uspešnost občin prisotnost kakovostnih tujih naložb: v Nazarjah ima koncern Bosch Siemens pomemben kompetenčni center za razvoj malih gospodinjskih aparatov. Zelo podobno je v Odrancih: močna podjetja s tujim kapitalom in znanjem so magnet za izobražene.

Cerklje na Gorenjskem sodijo med občine, ki so bolj privlačne za priseljevanje, ob tem pa jih odlikuje tudi dinamično gospodarstvo. Po privlačnosti za mlade so na drugem mestu. Na vrhu seznama je tudi Škofljica. Kot kaže analizi ISSO, sodi občina med tiste, ki so na splošno najbolj privlačni za priseljevanje. Razmerje med spremembo števila izobraženih prebivalcev in številom diplomantov je v veliki meri – a ne samo – rezultat priseljevanja. Škofljica je s svojo lego, prometno povezanostjo, dostopnostjo stanovanj in drugimi prednostmi ostaja med najprivlačnejšimi v Sloveniji za priseljevanje mladih družin.

DEMOGRAFIJA IN DELOVNA MESTA

Če bi bil indeks  sestavljen enako, kot je bil leta 2012, ko smo ga objavili prvič, bi bila Škofljica prav na prvem mestu. Pri tej verziji indeksa smo pri spremembi števila izobraženih oseb uporabili občino stalnega prebivališča. Podatki so bili preveč podobni tistim o demografskih gibanjih nasploh. Na vrhu seznama so bile večinoma občine, ki so na splošno zelo privlačne za priseljevanje in – sklepamo lahko – tudi za to, da se mladi v te kraje vračajo po študiju. Te občine so podobno kot Škofljica dostikrat blizu večjih slovenskih središč, zlasti prestolnice (Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Vodice, Komenda…). Še en dokaz, da preseljevanje iz mestnih središč v manjše kraje na obrobju pri nas ostaja v modi. Tako ne preseneča, da je najbolje uvrščena mestna občina (to je Koper) šele na 74. mestu. Ljubljana je šele na 125. mestu! Privlačna za delo mladih in izobraženih? Zagotovo – toda stanovanje si raje poiščejo na Škofljici, Brezovici ali Komendi.

Prav zato smo letos uporabili spremenjeno verzijo indeksa: upoštevali smo oboje – tako spremembo v številu zaposlenih prebivalcev z višjo ali visokošolsko izobrazbo kot tudi spremembo v številu delovnih mest, kjer so zaposleni izobraženi. Po tako oblikovanem indeksu je Ljubljana na 13. mestu kot največji magnet med mestnimi občinami za mlade in izobražene. Zelo visoko je uvrščeno tudi Novo mesto (16. mesto), medtem ko je Koper na 35. mestu.

KAM SE DIPLOMANTI NE VRAČAJO?

In iz katerih krajev mladi in izobraženi bežijo – vsaj sodeč po našem indeksu? Prav na zadnjem mestu je Osilnica, ki sodi med demografsko bolj ogrožene kraje in ki sodi med štiri občine, kjer se je število delovnih mest za izobražene v petih letih zmanjšalo (to so še Bloke, Cirkulane in Straža). Ena od skupin občin na repu seznama so  industrijski kraji s podjetji v težavah (na primer Radeče, Trebnje ali Trbovlje). Druga značilna skupina so odročnejši kraji v demografsko bolj ogroženih predelih (Gornji Petrovci, Črna na Koroškem). A slaba uvrstitev nekaterih krajev ve precejšnje presenečenje. Trzin je po koeficientu razvitosti ministrstva za finance prav na vrhu med slovenskimi občinami. Po našem indeksu bega možganov je med najslabše uvrščenimi – na 204. mestu. Ob 159 podeljenih diplomah prebivalcem Trzina se je število zaposlenih z višje ali visokošolsko izobrazbo v petih letih povečalo le za 13! Tudi rast števila delovnih mest za izobražene je zelo skromna: 29 v petih letih. Zaskrbljujoč rezultat, če upoštevamo, da gre za podjetniško eno najbolj dinamičnih in razvitih občin v Sloveniji.

METODOLOŠKE ZAGATE

Opozoriti moramo, da s statističnimi podatki, ki so na voljo, lahko le primerjamo občine med seboj, ne moremo pa dobiti dejanskih številk o tem, koliko mladih izobražencev ne dobi dela v svojem domačem kraju.  

Kako smo se izračuna »indeksa bega možganov« lotili? Primerjali smo število diplom, podeljenih v petih letih (od 2008 do 2012) in spremembo števila zaposlenih z visoko ali višje šolsko izobrazbo. Tudi za to spremembo  smo opazovali petletno obdobje, toda z zamikom enega leta (torej od 2009 do 2013). Kot smo omenili, smo pri spremembi števila zaposlenih upoštevali oba podatka: tako po občini stalnega bivališča kot po občini delovnega mesta.

Metodoloških zagat pri tem je cela vrsta. Statistični zavod objavlja podatke o številu podeljenih diplom in ne o diplomantih kot o fizičnih osebah, ki zaključijo proces študija. Za naš namen smo uporabili število vseh višje in visokošolskih diplom, razen za diplome prve bolonjske stopnje univerzitetnega  študija – izhajali smo iz podmene, da večina teh diplomantov študij nadaljuje. To zagotovo ne drži povsem in število »diplomantov« nekoliko zmanjšuje. Toda po drugi strani je to število umetno povečano na račun študentov, ki zaključijo dva študija in tako prejmejo dve diplomi.

Prav tako nimamo podatkov o tem, koliko mladih izobražencev je na delovnem mestu nadomestilo novopečenega upokojenca z višjo ali visokošolsko izobrazbo. In ne nazadnje: nič ne vemo o tem, ali gre pri novih zaposlenih zares za mlade, ki so se vrnili v kraj po študiju.

Ponavljamo: indeks nam da dovolj verjetno informacijo o tem, v katere občine se mladi diplomanti bolj vračajo in kam manj. Ko gre za konkretno število mladih, ki po študiju ne dobijo zaposlitve, lahko naredimo le bolj ali manj posrečene ocene. A  bržkone se ne bomo zmotili preveč, če iz podatkov sklepamo, da slovenski trg dela slabo absorbira mlade izobražence. Ta slaba stopnja absorpcije ni le potrditev zahtevnih razmer na trgu dela, ampak nam daje misliti tudi, da je naš sistem visokošolskega izobraževanja bržkone neučinkovit. 

Podatki, lestvica in metodološke opombe.