Najvišjo povprečno vrednost indeksa ISSO imajo občine iz Gorenjske statistične regije. Sledita Goriška in Obalno kraška regija. Tudi indeks ISSO kaže znani vzorec: povprečne vrednosti vseh regije zahodne Slovenije so nad državnim povprečjem, medtem ko so vrednosti za regije na vzhodni polovici države podpovprečne.
Zanimiv je podatek o razponu vrednosti indeksov znotraj regije: v Pomurju in v jugovzhodni Sloveniji je ta razpon zelo velik (več kot 20 indeksnih točk). Razvitost občin v Notranjsko kraški regiji je bistveno bolj homogena: najbolje uvrščena občina se od najslabše razlikuje le za 5,9 indeksnih točk. Prav ta razpon dodatno osvetli razvojno stanje v neki občini: zanimivo je vprašanje, zakaj nekatere občine v razvojno šibkih delih Slovenije dosegajo rezultate, ki so daleč nad regionalnim povprečjem, pri tem pa ne gre za regionalno središče.
|
Uvrstitev |
Statistična regija |
Šifra |
Povprečna vrednost indeksa ISSO |
Razpon* |
|
1 |
Gorenjska |
9 |
54,17 |
13,09 |
|
2 |
Goriška regija |
11 |
53,79 |
9,43 |
|
3 |
Obalno-kraška regija |
12 |
53,29 |
9,64 |
|
4 |
Osrednjeslovenska regija |
8 |
53,25 |
13,56 |
|
5 |
Notranjsko-kraška regija |
10 |
53,07 |
5,9 |
|
6 |
Savinjska regija |
4 |
51,18 |
10,17 |
|
7 |
Spodnjeposavska regija |
6 |
49,76 |
5,24 |
|
8 |
Jugovzhodna Slovenija |
7 |
48,6 |
21,36 |
|
9 |
Koroška regija |
3 |
48,2 |
10,42 |
|
10 |
Podravska regija |
2 |
47,37 |
10,76 |
|
11 |
Zasavska regija |
5 |
45,72 |
6,49 |
|
12 |
Pomurska regija |
1 |
43,2 |
22,44 |
|
*razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo indeksa med občinami v posamezni statistični regiji. |
||||
In katere občine so regionalni zmagovalci? V Pomurju so najboljši rezultat dosegli Odranci. Vrednost sestavljenega indeksa ISSO, ki kaže doseženo kakovost življenja in s tem dosedanjo razvojno uspešnost občine, je za to občino 51,85, kar jo v Sloveniji uvršča na 73. mesto. Odranci se naravnost dramatično razlikujejo od zadnjeuvrščene občine v regiji (Hodoš) z indeksom 29,41.
V Podravju se je najvišje uvrstila občlina Sveta Ana. Z indeksom 53,17 je skupno uvrščena na 49. mestu. Na Koroškem ni posebnih presenečenj: prva je mesta občina Slovenj Gradec. Indeks 52,48 jo uvršča na 62. mesto v Sloveniji. Na zadnjem mestu v regiji je Ribnica na Pohorju z indeksom 42,05. Najbolj razvita občina Savinjske regije so Zreče (indeks: 57,93), ki so na vseslovenski lestvici dosegle visoko 7. mesto.
Prva občina jugovzhodne Slovenije je – vsaj če gledamo vrednosti sestavljenega indeksa ISSO – Mirna Peč (indeks 56,23). Skupno je občina uvrščena na 17. mesto – izjemno soliden rezultat za majhno podeželsko občino.
V osrednji Sloveniji bi na prvem mestu pričakovali prestolnico. A jo najdemo šele na tretjem mestu regionalne lestvice. Na prvem mestu je Škofljica – vrednost indeksa 59,49 jo uvršča na skupno 3. mesto. Kako je to mogoče? Prvič, v indeks so vključene relativne vrednosti – torej vrednosti, preračunane na število prebivalcev. In drugič, bolje so uvrščene občine z uravnoteženim razvojem: mesta na nekaterih področjih že po definiciji moćno prekašajo podeželske kraje, na drugih področjih pa je slika ravno obratna.
Gorenjski prvak je občina Cerklje – vrednost indeksa 59,9 jo postavlja na drugo mesto v državi. Na zadnjem mestu v regiji so Jesenice. Bloke so dosegle najvišjo vrednost indeksa ISSO v Notranjsko-kraški regiji (51,11). Na skupni lestvici so uvrščene na 28. mesto. V Goriški regiji najdemo občino z najvišjo vrednostjo indeksa ISSOv Sloveniji: to je letos Šempeter-Vrtojba (60,17). Prva občina Obalno-kraške regije je Sežana, ki je z vrednostjo indeksa ISSO 57,17 uvrščena na skupno 13. mesto.
Indeks ISSO je sestavljen indeks, v katerega je vključenih 43 kazalnikov. Ti kazalniki so razdeljeni na osem skupin, ki merijo gibanja na področju demografije, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, elemente kakovosti življenja, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini.
