Indeks ISSO 2013

Indeks ISSO je sestavljen indeks, v katerega je vključenih 43 kazalnikov. Ti kazalniki so razdeljeni na osem skupin, ki merijo gibanja na področju demografije, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, elemente kakovosti življenja, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. Za vsako od teh skupin je pripravljen poseben indeks – iz teh »podindeksov« je na koncu sestavljen indeks ISSO.

Ključni kriterij pri izbiri kazalnikov, ki so vključeni v indeks,  je bil relevantnost – je posamezni kazalnik resnično pomemben in ali res pove veliko o vprašanjih, ki nas zanimajo? Drugi prav tako pomemben kriterij je bil dostopnost podatkov. Kar je dostopno za države in večja okolja (na primer statistične regije) nikakor ni nujno na voljo tudi za občine. Ker je veliko občin zelo majhnih (ne le v Sloveniji!), so nekateri podatki statistično le malo veljavni. Povedano drugače, kakovostnih, relevantnih, dovolj robustnih, zanesljivih in ažurnih podatkov je na voljo razmeroma malo.

Vsi kazalniki, ki so vključeni v indeks, so relativne narave – to pomeni, da so vrednosti preračunane na število prebivalcev. Prav to omogoča še smiselne primerjave med občinami različne velikosti. Drugi element, ki nam to omogoča, je prav razpon podatkov v indeksu: nekatere prednosti, ki jih imajo večje občine se znotraj sestavljenega indeksa uravnotežijo z lastnostmi, ki so bolj značilne za manjše kraje.

Ker so podatki, vključeni v indeks, razmeroma grobi, pri izračunu nismo uporabili zahtevnejših statističnih metod. Poleg tega smo pri podobnih poskusih v tujini opazili, da se z zelo zahtevnimi načini obdelave podatkov uporabnost končnega kazalnika zmanjša: zveza med vhodnimi podatki in končnim indeksom postane zabrisana, celoten indeks pa preveč abstrakten.

Indeks ISSO je zato dokaj grobo orodje: je dragoceno, če pri uporabi upoštevamo omejitve, ki so vgrajene tako v sam indeks kot v vhodne podatke.  Kvalitativni podatki nam povedo to, kar izmerijo – nič več in nič manj. To ne pomeni, da se iz posameznega podatka nikoli ne da sklepati na splošne značilnosti občine. Ampak zgolj, če upoštevamo dve pravili. Prvič, upoštevati moramo naravo podatka samega in njegove inherentne omejitve. Drugič, ob podatkih je potrebno upoštevati širšo sliko, celoten  kontekst. Najboljši način, kako uporabiti indeks: v kombinaciji s kazalniki, ki ga sestavljajo.

Indeks izmeri veliko, a ne vsega. Razvojni modeli občin so preprosto preveč kompleksni, niso enoznačni, oziroma enodimenzionalni. To pokaže že preprost primer podatka o selitvenem prirastu prebivalstva. Drugič, kvantitativni kazalniki nam v glavnem kažejo sliko preteklega razvoja (nekaj je izjem: npr. deleži proračunskih sredstev, namenjenih za razvojne dejavnosti). Naš namen je ocena zlasti sedanjih politik in ukrepov. Tretjič, številni podatki, pomembni za oblikovanje indeksa, ki bi vsebinsko ustrezal našemu namenu, vsaj na občinski ravni niso na voljo ali pa zaradi majhnosti vzorca (načina zajema ipd.) niso dovolj kakovostni.

Kazalniki indeksa ISSO

V sestavljeni indeks je vključenih 43 kazalnikov, ki so razdeljeni na osem področij: demografija, učinkovitost, podjetniška dinamika, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje. Za vsako od teh področij je zgrajen poseben indeks, teh 8 indeksov pa je združenih v sestavljeni indeks.

Indeks ISSO je še v razvoju. Metodologija nastaja v sodelovanju s strokovnim svetom Zlati kamen, v katerem so predstavniki treh slovenskih univerz, podjetij in Statističnega zavoda RS.

Podatki so pogosto za zadnje leto – to pomeni, da smo uporabili najnovejši podatek, ki je na voljo. Podatki o proračunu so denimo za leto 2012. Večina drugih podatkov je za leto 2011. Pri številnih kazalnikih smo uporabili podatke za daljše obdobje, največkrat  za pet let (obdobje je včasih krajše zaradi omejene  dostopnosti podatkov).

Vhodni podatki za indeks prihajajo iz različnih virov: največ podatkov smo dobili od Statističnega urada RS, v indeks pa so vključeni tudi podatki Ministrstva za finance, spletnega servisa poslovnih informacij GV IN in zlasti občin samih. Slednje smo zbirali in uredili sami. Naš lastni informacijski sistem na internetu je edini vir, kjer so zbrani najnovejši podatki o proračunih slovenskih občin. Tudi vse obdelave podatkov in izračuni izvedenih kazalnikov so naše lastno delo.

Seznam podatkov, vključenih v indeks