ISSO 2018: PRVAKI
Prinašamo pregled krajev z najvišjimi vrednostmi sestavljenih indeksov za osem področij, ki so vključena v sistem ISSO. Kar nekaj imen se je ponovilo od lani. A prihodnje leto pričakujemo velike spremembe, saj pripravljamo temeljitejše nadgradnje metodologije, med drugim tudi precejšnjo obogatitev sistema z novimi kazalniki.
Ob tem opomba: lestvice so le vrh ledene gore sistema uravnoteženih kazalnikov. Da bi si lahko zares pojasnili uvrstitev določene občine, potrebujemo vpogled v podatke, ki se skrivajo za samimi indeksi in uvrstitvami, ob tem pa – ker gre za sistem uravnoteženih, torej medsebojno povezanih kazalnikov, pa tudi vpogled v celoten kontekst. Ali če rečemo drugače, podatek z lestvice ne more nadomestiti branja celotne analize za posamezno občino.
DEMOGRAFIJA: BOROVNICA
Kaj prikazuje demografski indeks? Gibanje prebivalstva (naraščanje ali upad), starostno strukturo in staranje. Demografski kazalnik je tudi prikaz atraktivnosti občine in njene vitalnosti.
Najugodnejšo vrednost sestavljenega indeksa ima Borovica: izstopa tako po kazalnikih prirasta kot pri relativno ugodnih gibanjih na področju staranja prebivalstva. Cerkvenjak ne drugem mestu ima zelo uravnotežene vrednosti kazalnikov.
Preboj: MAJŠPERK
Največji skok v vrednosti demografskih kazalnikov po letu 2014 lahko opazimo pri občini Majšperk. V kraju so skoraj v celoti ustavili prej izrazito izseljevanje prebivalstva, ta premik v prirastu pa je vplival tudi na ostale kazalnike.
| Indeks: demografija | ||
| 1 | Borovnica | 76,67 |
| 2 | Cerkvenjak | 74,69 |
| 3 | Zavrč | 73,39 |
| 4 | Trnovska vas | 69,40 |
| 5 | Trebnje | 68,71 |
| 6 | Komenda | 68,62 |
| 7 | Mokronog – Trebelno | 66,89 |
| 8 | Ivančna Gorica | 66,71 |
| 9 | Škofljica | 65,34 |
| 10 | Benedikt | 64,82 |
UČINKOVITOST: BREZOVICA
Kaj prikazuje indeks učinkovitosti? Zmožnost občine, da poveča prihodke in zmanjša odhodke, investicijsko aktivnost, zadolževanje in finančno samostojnost: na kratko je merilo učinkovitosti pri upravljanju občinskega proračuna.
Brezovica je na prvem mestu že drugo leto zapovrstjo. Vrednosti kazalnikov so v glavnem nadpovprečne ali celo močno nadpovprečne; izjema je breme zadolženosti, ki pa se zmanjšuje.
Preboj: TURNIŠČE
Občina je naredila pravi salto mortale in se z repa lestvice prebila na vrh in to kljub nekaj šibkim točkam (je investicijsko precej neaktivna). Vzvodi za ta skok: občina ni več zadolžena, zmanjšuje svoje odhodke in povečuje prihodke.
| Indeks proračunske učinkovitosti | ||
| 1 | Brezovica | 73,54 |
| 2 | Šenčur | 71,04 |
| 3 | Rogašovci | 67,91 |
| 4 | Trzin | 67,46 |
| 5 | Horjul | 65,93 |
| 6 | Preddvor | 65,49 |
| 7 | Starše | 65,38 |
| 8 | Turnišče | 64,81 |
| 9 | Markovci | 63,67 |
| 10 | Metlika | 62,64 |
GOSPODARSTVO: LJUBLJANA
Sestavljeni indeks gospodarstva vključuje kazalnike gostote podjetij, dinamike nastajanja novih, rast prihodka, raven investicij in dodane vrednosti ter obseg občinskih sredstev za spodbujanje. Je merilo podjetniške klime na eni strani ter ekonomske moči na drugi.
Prva je prestolnica. O moči gospodarstva dovolj pove podatek, da družbe s sedežem v Ljubljani ustvarijo 40 odstotkov prihodka slovenskega gospodarstva. A tudi kazalniki podjetniške klime in dinamike postavljajo prestolnico na sam vrh.
Preboj: KOSTEL, DOBREPOLJE
Poslovna cona v mikroobčini, ki prej skoraj ni poznala gospodarstva, je povzročila dramatičen skok relativnih vrednosti. Bolj substancialen je preobrat v občini Dobrepolje: v prej podjetniško zaspani občini so začela po letu 2014 hitro nastajati nova podjetja, dvignila pa se je tudi dodana vrednost.
| Indeks: gospodarstvo | ||
| 1 | Ljubljana | 70,14 |
| 2 | Celje | 63,32 |
| 3 | Komenda | 63,02 |
| 4 | Naklo | 59,38 |
| 5 | Šempeter – Vrtojba | 59,03 |
| 6 | Koper | 57,87 |
| 7 | Trzin | 57,11 |
| 8 | Sežana | 54,39 |
| 9 | Kostel | 54,38 |
| 10 | Brežice | 53,63 |
TRG DELA: LJUBLJANA
Indeks trga dela vsebuje kazalnike zaposlenosti, števila in kakovosti delovnih mest, gibanj na trgu dela ter občinskih sredstev za spodbujanje.
Ljubljana ima največji delež zahtevnih delovnih mest, zelo dobro gostoto – torej visoko število podjetij na 1.000 prebivalcev in eno najnižjih stopenj brezposelnosti mladih v državi.
Preboj: STRAŽA
Največji preskoki na trgu dela so tam, kjer je bila kriza najhujša, sledilo pa ji je kakovostno ozdravljenje: v Straži, Radečah in Ajdovščini. Straža je bila tako med občinami, ki so izgubila v krizi največ delovnih mest, zdaj pa je kraj med tistimi, kjer nastaja največ zaposlitev.
| Indeks trga dela | ||
| 1 | Ljubljana | 69,91 |
| 2 | Novo mesto | 67,31 |
| 3 | Šempeter – Vrtojba | 67,06 |
| 4 | Maribor | 66,46 |
| 5 | Nova Gorica | 65,36 |
| 6 | Trzin | 64,89 |
| 7 | Ravne na Koroškem | 64,84 |
| 8 | Komenda | 64,17 |
| 9 | Kranj | 62,54 |
| 10 | Ptuj | 62,33 |
IZOBRAZBA: DOL PRI LJUBLJANI
Indeks izobrazbe kaže, kako izobraženi so zaposleni prebivalci, kako se ta struktura spreminja, koliko se izobražujejo in ali po študijo ostanejo v domačem kraju ter koliko denarja nameni občina za štipendije.
Na prvem mestu je – nekoliko presenetljivo – Dol pri Ljubljani. To je sicer povezano z bližino prestolnice, a ne v celoti. Praktično vsi kazalniki imajo zelo dobre vrednosti. Zanimivo: Dol je med petimi kraji, od koder pride največ mladih doktorjev in magistrov znanosti.
Preboj: KOBILJE, PUCONCI
Izobrazbena struktura v tej zelo majhnim občini še vedno ni zavidanja vredna, se je pa v štirih letih močno popravila, ob tem pa ima občina le malo bega možganov. Podobno velja tudi za večje Puconce v isti regiji.
| Indeks izobrazbe | ||
| 1 | Dol pri Ljubljani | 78,72 |
| 2 | Komenda | 72,71 |
| 3 | Mengeš | 71,73 |
| 4 | Medvode | 71,21 |
| 5 | Grosuplje | 71,03 |
| 6 | Domžale | 70,70 |
| 7 | Škofljica | 70,67 |
| 8 | Ljubljana | 70,61 |
| 9 | Murska Sobota | 70,04 |
| 10 | Trzin | 69,24 |
ŽIVLJENJSKI STANDARD: RAVNE NA KOROŠKEM
Indeks pokriva z več kazalniki štiri področja: koliko denarja prejmejo prebivalci, kakšen je stanovanjski in kako dober je zdravstveni standard, ter koliko denarja nameni občina za kulturo in za šport.
Zakaj Ravne na Koroškem? Prejemki so dokaj visoki (po neto plačah so Ravne na 11. mestu v Sloveniji), stanovanjski standard je nadpovprečen, za osnovno zdravstvo skrbi veliko zdravnikov, nadpovprečni pa so tudi vložki občine v šport in kulturo.
Preboj: VELENJE
Indeks življenjskega standarda se je najbolj izboljšal v mestni občini, ki je bila dvakrat med kandidatkami za nagrado Zlati kamen. Na boljšo uvrstitev je vplivala spremenjena metodologija, a tudi spremembe pri primerljivih kazalnikih, na primer pri stanovanjskem standardu. Zanimivo, Velenju sledita dve koroški občini, Mežica in Črna na Koroškem. Le kaj se bo na tem območju zgodilo, ko bo enkrat dobilo še spodobno cestno povezavo?
| Indeks življenjskega standarda | ||
| 1 | Ravne na Koroškem | 67,00 |
| 2 | Novo mesto | 63,60 |
| 3 | Ljubljana | 63,07 |
| 4 | Mežica | 62,54 |
| 5 | Ptuj | 60,89 |
| 6 | Ruše | 60,87 |
| 7 | Kranj | 60,13 |
| 8 | Pivka | 59,76 |
| 9 | Škofja Loka | 59,75 |
| 10 | Velenje | 59,53 |
SOCIALNA KOHEZIJA: JEZERSKO
Kaj merimo? Kriminaliteto in dolgotrajno brezposelnost na eni strani, volilno udeležbo ter razvitost društev na drugi. In pa mednarodno odprtost občine.
Praviloma imajo boljšo socialno kohezijo manjši kraji. Prav na vrhu seznama je vrsta krajev, ki so tako rekoč soznačnica za planinski raj.
Preboj: LOG-DRAGOMER
Na boljšo vrednost je nekoliko vplivala spremenjena metodologija, še bolj pa boljša udeležba na lokalnih volitvah.
| Indeks socialne kohezije in politične kulture | ||
| 1 | Jezersko | 72,63 |
| 2 | Sveti Andraž v Slov. goricah | 69,51 |
| 3 | Komen | 68,98 |
| 4 | Bovec | 68,97 |
| 5 | Bohinj | 67,78 |
| 6 | Kranjska Gora | 66,49 |
| 7 | Solčava | 63,73 |
| 8 | Cerkno | 62,25 |
| 9 | Črna na Koroškem | 61,57 |
| 10 | Kobarid | 61,34 |
OKOLJE: KOSTEL
Indeks okolja vsebuje kazalnike o količinah odpadkov in gibanjih na tem področju, o okoljskih odhodkih občine in o deležu občinske površine z zaščito Natura 2000.
Ponovno so v ospredju zlasti manjši kraji in to celo, če ne namenjajo posebnih sredstev za področja, kot je denimo spodbujanje trajnostne rabe in proizvodnje energije.
Preboj: KOSTEL
V ozadju preboja je kar svetopisemski preobrat na področju odpadkov, torej v duhu »prvi bodo zadnji in zadnji prvi«. Koliko je sprememba dejanska in koliko je nanjo vplivala metodologija zajema podatkov (ta seveda ni v naših rokah), težko sodimo.
| Okoljski indeks | ||
| 1 | Kostel | 77,88 |
| 2 | Velika Polana | 60,62 |
| 3 | Kozje | 60,60 |
| 4 | Osilnica | 60,56 |
| 5 | Dobje | 59,97 |
| 6 | Kobilje | 59,84 |
| 7 | Ilirska Bistrica | 59,07 |
| 8 | Radeče | 58,84 |
| 9 | Luče | 58,39 |
| 10 | Miren – Kostanjevica | 58,06 |
… in najboljši sestavljeni indeks ISSO? Ljubljana, kaj drugega.
Najboljšo vrednost sestavljenega indeksa ISSO – torej indeksa, ki združuje vseh osem področij in vseh 54 kazalnikov – ima že tretje leto zapovrstjo Ljubljana. Na področju gospodarstva in trga dela ima prestolnica najboljšo vrednost indeksa, po kakovosti življenja je – vsaj glede na dostopne merljive kazalnike – na tretjem mestu, po kazalnikih izobrazbe pa na osmem. Tudi vrednosti kazalnikov na področjih demografije in proračunske učinkovitosti izstopajo. Pričakovano sta nekoliko nižji vrednosti indeksov za okolje in socialno kohezijo.
Lestvica ISSO: 50 najbolje uvrščenih občin
Kaj pomeni visoka vrednost indeksa ISSO? Pomeni visoko stopnjo razvojne uspešnosti v slovenskem okolju in pomeni uravnoteženost večine področij. Prav ta uravnoteženost je izjemno pomemben razvojni aspekt. Za razliko od preprostejših sistemov (na primer podjetij) so lokalne skupnosti zapleteni organizmi, kjer ni dovolj optimirati le eno ali dve področji: samo kjer se zelo različna in včasih celo izključujoča se področja razvijajo na uravnotežen način, lahko govorimo o uspešnem razvojnem modelu. In prav to pokaže sestavljeni indeks: merljivo uspešnost celotnega razvojnega modela.
