Za merjenje kakovosti delovnih mest smo uporabili tri kriterije: plače ter dva strukturna kazalnika, zahtevnost delovnega mesta in stopnjo izobrazbe. Pri interpretaciji jem potrebna velika mera previdnosti. Za kaj gre? Govoriti, da delovna mesta v proizvodnji ali obrti, ki na primer ne zahtevajo univerzitetne izobrazbe, niso kakovostna, ni le politično nekorektno, ampak preprosto netočno. Vsa delovna mesta so lahko zelo kakovostna, če so pisana zaposlenemu na kožo in če za delo prejme spodobno plačo. Naše merilo zato nikakor ne govori o dobrih (ali slabih) delovnih mestih – kakovosti zato tu ne jemljemo kot vrednostni pojem. Naš pretres in indeks sta bolj je namenjena temu, da odkrijemo neko splošno gibanje in dobimo dodaten vtis o tem, kaj rast števila delovnih mest pomeni.
Druga opomba: za zadnje leto v analizi smo vzeli 2016, zasledovali pa smo gibanja za petletno obdobje, torej med leti 2012 in 2016. Zakaj 2016? Ker imamo do tega leta na voljo vse podatke (torej tudi o strukturi delovnih mest), za poznejši čas pa le nekatere.
Indeks kakovosti
Kje najdemo torej strokovno najzahtevnejša in najbolje plačana delovna mesta? Nobenega presenečenja na prvem mestu: tam je seveda Ljubljana. A presenečenje najdemo že na drugem mestu, kjer je Dol pri Ljubljani in ne morda Maribor (ki je tretji).
| Ime občine | rang struktura | rang plače | rang izobrazbena stuktura | indeks kakovosti | rang |
| Ljubljana | 1 | 2 | 2 | 2 | 1 |
| Dol pri Ljubljani | 4 | 3 | 7 | 5 | 2 |
| Maribor | 10 | 21 | 8 | 13 | 3 |
| Žirovnica | 12 | 28 | 4 | 15 | 4 |
| Komenda | 32 | 6 | 13 | 17 | 5 |
| Novo mesto | 37 | 4 | 17 | 19 | 6 |
| Šempeter – Vrtojba | 22 | 16 | 20 | 19 | 6 |
| Šenčur | 20 | 13 | 26 | 20 | 8 |
| Kranj | 24 | 10 | 29 | 21 | 9 |
| Nova Gorica | 35 | 12 | 28 | 25 | 10 |
Seveda pa se podoba precej spremeni, če pogledamo še dinamiko. Poglejmo najprej spremembo števila delovnih mest v petih letih. Po relativno rasti so v tem obdobju v ospredju Solčava, Škofljica, Preddvor in Komenda. Solčava je pač mikroobčina, kjer že majhna absolutna sprememba sproži velik nihaj pri relativnih kazalnikih. Rast je bila vsekakor zelo močna v nekaterih občinah blizu Ljubljane in na Gorenjskem. A ne smemo prekmalu oblikovati splošnih sklepov. Zelo visoko so namreč uvrščene tudi nekatere štajerske in dolenjske občine.
Število in kakovost?
Glavno vprašanje – v katerih občinah je v petih letih najbolj zraslo število delovnih mest, ob tem pa se je dvignila njihova »kakovost« – torej zahtevnost in plače? Najbolj izstopajo Borovnica, Polzela, Kostanjevica na Krki, Žužemberk, Škocjan, Ivančna Gorica in Moravče. V teh občinah je v petih letih število delovnih mest zraslo za več kot 6 odstotkov, ob tem pa so se znatno dvignile povprečne plače, nadpovprečno se je dvignil delež zaposlenih s terciarno stopnjo izobrazbe, povečal pa se je tudi delež najbolj zahtevnih strokovnih in vodstvenih delovnih mest.
| Ime občine | rast števila delovnih mest | RANG | Struktura: rast najzahtevnejših delovnih mest | RANG | Rast plač | RANG | Spremba izobrazbene strukture | RANG |
| Borovnica | 12% | 6 | 2% | 82 | 96 € | 51 | 5% | 77 |
| Polzela | 9% | 16 | 4% | 37 | 86 € | 65 | 6% | 17 |
| Kostanjevica na Krki | 8% | 17 | 3% | 44 | 57 € | 108 | 5% | 49 |
| Žužemberk | 8% | 23 | 4% | 30 | 88 € | 61 | 6% | 21 |
| Škocjan | 7% | 31 | 4% | 26 | 96 € | 52 | 4% | 92 |
| Ivančna Gorica | 7% | 32 | 3% | 45 | 178 € | 8 | 4% | 91 |
| Moravče | 7% | 35 | 3% | 53 | 74 € | 80 | 5% | 39 |
