To ni tista Slovenija, ki je povsem potopljena v krizo in ki jo spremljamo v medijih vsak dan. To je Slovenija, ki ima upanje in je usmerjena v dobro. Tako bi na kratko povzeli vtis, ki ga dobimo ob pregledu najboljših praks slovenskih občin, uvrščenih v ožji nabor kandidatov za letošnjo nagrado Zlati kamen.
Do podelitve nagrade za razvojno najbolj prodorne občine je še mesec in pol, postopek izbora pa je v zaključni fazi. Podobno kot lani je Strokovni svet Zlatega kamna pri iskanju najboljših praks razvoja na lokalni ravni pretresel kvalitativne in kvantitativne aspekte delovanja občine. Novost letošnjega izbora je poseben poudarek, ki ga je Strokovni svet namenil ravnanju občin v razmerah finančne krize. Poleg javno dostopnih razvojnih dokumentov, člankov in podatkov iz baze ISSO se je letos strokovni svet pri delu precej naslonil tudi na podatke iz ankete, ki smo jo med občinami opravili jeseni.
Splošna ugotovitev: četudi nobena od občin v ožjem izboru ni idealna, najdemo med njimi zelo dobre prakse pozitivnega razvoja v zahtevnih razmerah. Ob tem razvojno prodorne občine dajejo vse več poudarka na vsebine, kot so uravnoteženost različnih razvojnih ciljev, povezovalnost, vključevanje občanov v razvoj, skrb za ranljive skupine in podobno.
V ožji nabor kandidatov so se uvrstile občine iz cele Slovenije, najbolj zastopana pa so manjša mesta. Med kandidate sta se uvrstili tudi po ena mestna občina in mikroobčina z manj kot 2.000 prebivalci. Med občinami v ožjem izboru bo Strokovni svet izbral šest finalistov. Njihova imena bodo znana konec februarja.
