Kaj meri indeks Zlati kamen? Zelo preprosto: izmeri uspešen in uravnotežen dosedanji razvoj občine
Zlati kamen je sestavljen indeks, v katerega je vključenih 32 kazalnikov. Ti kazalniki so razdeljeni na osem skupin, ki merijo gibanja na področju demografije, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, elemente kakovosti življenja, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. Za vsako od teh skupin je pripravljen poseben indeks – iz teh »podindeksov« je na koncu sestavljen indeks Zlati kamen. Najboljšo sliko o tem, kako je indeks sestavljen, lahko dobite ob komentarju končne lestvice in osmih lestvic za posamezna področja. Odgovore na nekaj splošnih vprašanj pa lahko preberete v nadaljevanju.
Katere podatke smo v indeks vključili?
Uporabili smo različne vire: največ podatkov smo dobili od Statističnega urada RS, v indeks pa so vključeni tudi podatki Ministrstva za finance, spletnega servisa poslovnih informacij GV IN in zlasti občin samih. Slednje smo zbirali in uredili sami. Naš lastni informacijski sistem na internetu je edini vir, kjer so zbrani najnovejši podatki o proračunih slovenskih občin. Natančno sestavo indeksa si lahko preberete ob člankih o posameznih področjih, ki jih indeks zajema.
Kako smo kazalnike izbirali?
Ključen kriterij je bil relevantnost – je posamezni kazalnik resnično pomemben in pove veliko o vprašanjih, ki nas zanimajo. Vendar relevantnost ni bil edini kriterij. Zelo pomemben kriterij je bil preprosto dostopnost podatkov. Kar je dostopno za države in večja okolja (na primer statistične regije) nikakor ni nujno na voljo tudi za občine. Ker je veliko občin zelo majhnih (ne le v Sloveniji!), so nekateri podatki statistično le malo veljavni. Povedano drugače, kakovostnih, relevantnih, dovolj robustnih, zanesljivih in ažurnih podatkov je na voljo razmeroma malo.
Kako primerjati Ljubljano in Solčavo?
Vsi kazalniki, ki so vključeni v indeks, so relativne narave – to pomeni, da so vrednosti preračunane na število prebivalcev. Je sploh smiselno primerjati tako različne občine kot denimo prestolnica in podeželska mikroobčina? Je smiselno primerjati Kitajsko in Slovenijo? Svetovne primerjave držav uspešno počno prav to.
Katero obdobje indeks zajema?
Podatki so pogosto za zadnje leto – to pomeni, da smo uporabili najnovejši podatek, ki je na voljo. Podatki o proračunu so denimo za leto 2011, pri čemer smo upoštevali vse rebalanse, objavljene do sredine januarja letos. Večina drugih podatkov je za leto 2010. Pri številnih kazalnikih smo uporabili podatke za štiri ali za pet let (obdobje je odvisno od dostopnosti podatkov). Zakaj? Pri zelo majhnih občinah že majhna sprememba v absolutnem smislu povzroči veliko spremembo kazalnika. Ta sprememba je lahko enkraten pojav, ki nam nič ne pove o trendih.
Denimo selitveni prirast – pri občini z manj kot tisoč prebivalci že priselitev ene malo večje družine pomeni velik skok vrednosti selitvenega prirasta na tisoč prebivalcev. Zagati se skušamo izogniti s tem, da namesto enega leta spremljamo daljše časovno obdobje – tako se vpliv enkratnega dogodka na kazalnik precej zmanjša.
Kdo je indeks sestavil?
Indeks je naše lastno delo. Pri tem smo si pomagali na dva načina: najprej s študijem primerljivih indeksov za lokalne skupnosti in za države. V zaključnih fazah nam je pri sestavljanju indeksa pomagal Strokovni svet Zlatega kamna: skupina desetih strokovnjakov, ki prihajajo iz treh slovenskih univerz, statističnega urada in podjetij.
Kako brati indeks?
Z velikim zrnom soli. Kvalitativni podatki nam povedo to, kar izmerijo – nič več in nič manj. To ne pomeni, da se iz posameznega podatka nikoli ne da sklepati na splošne značilnosti občine. Ampak zgolj, če upoštevamo dve pravili. Prvič, upoštevati moramo naravo podatka samega in njegove inherentne omejitve. Drugič, ob podatkih je potrebno upoštevati širšo sliko, celoten kontekst. Najboljši način, kako uporabiti indeks: v kombinaciji s kazalniki, ki ga sestavljajo.
Zakaj je indeks pomemben?
Indeks Zlati kamen združuje po naši oceni najboljše in najbolj relevantne podatke, ki so v Sloveniji na voljo za občine. Kakovostno odločanje pomeni uporabljati prave kazalnike: pomeni primerjati se z najuspešnejšimi in jih znati poiskati. Pomeni imeti jasno sliko o tem, kje smo: potrebuje jo politika in potrebuje jo javnost. Indeks ima (kot katerikoli zgolj kvantitativni pogled) svoje omejitve, a nam z eno številko kar najbolje pokaže, kako uspešna je bila občina pri svojem dosedanjem razvoju.
Zakaj nagrade Zlati kamen ni prejela občina z najboljšim indeksom?
Indeks izmeri veliko, a ne vsega. Razvojni modeli občin so preprosto preveč kompleksni, niso enoznačni, oziroma enodimenzionalni. To pokaže že preprost primer podatka o selitvenem prirastu prebivalstva (glej okvir). Drugič, kvantitativni kazalniki nam v glavnem kažejo sliko preteklega razvoja (nekaj je izjem: npr. deleži proračunskih sredstev, namenjenih za razvojne dejavnosti). Naš namen je ocena zlasti sedanjih politik in ukrepov. Tretjič, številni podatki, pomembni za oblikovanje indeksa, ki bi vsebinsko ustrezal našemu namenu, vsaj na občinski ravni niso na voljo ali pa zaradi majhnosti vzorca (načina zajema ipd.) niso dovolj kakovostni.
