Smo v občini dovolj porabili za štipendije – ali morda preveč? Smo namenili dovolj sredstev za varnost? Bi lahko prihranili več na področju ljubiteljske kulture? Smo za razvoj turizma in gostinstva namenili nesorazmerno velik – ali majhen – delež proračuna?
Vsaj del teh odgovorov vam lahko ponudi analiza ISSO PRO, ki na različne načine razčlenjuje vsako proračunsko postavko v zadnjem zaključnem računu in jo primerja z drugimi kraji, s povprečji in podobno.
Poglejmo primer izdatkov za varstvo otrok in družine. Ta izdatek najdemo v funkcionalni klasifikaciji odhodkov med izdatki za socialno varnost. V absolutnem znesku največ za ta namen porabi največja slovenska občina, torej mestna občina Ljubljana. V letu 2019 so v prestolnici za varstvo otrok in družine namenili nekaj več kot dva milijona evrov.
Ko preračunamo vrednosti na število prebivalcev, na prvem mestu ni več Ljubljana, pač pa občina Rače-Fram. Tu so za varstvo otrok in družine porabili več kot 30 evrov na prebivalca. Med mestnimi občinami izstopa Celje, ki je skupno na tretjem mestu z dobrimi 22 evri na prebivalca. Vrednost za Ljubljano znaša dobrih sedem evrov – precej manj od Celja ali Rač, a še vedno nad povprečjem. Ljubljana je po odhodkih za varstvo otrok in družine na prebivalca uvrščena na zelo visoko 14. mesto.
Odhodki za varstvo otrok in družine (oznaka kontnega mesta: 104)
| Uvrstitev | Občina | celotni znesek | vrednost na prebivalca |
| 1 | Rače – Fram | 224.824,21 € | 30,25 € |
| 2 | Bohinj | 123.504,08 € | 24,13 € |
| 3 | Celje | 1.114.025,39 € | 22,46 € |
| 4 | Kidričevo | 73.492,26 € | 11,31 € |
| 5 | Slovenj Gradec | 175.670,04 € | 10,58 € |
| 6 | Moravske Toplice | 61.385,88 € | 10,49 € |
| 7 | Pesnica | 66.099,22 € | 8,98 € |
| 8 | Hoče – Slivnica | 100.001,86 € | 8,44 € |
| 9 | Jezersko | 5.263,00 € | 8,29 € |
| 10 | Starše | 32.086,73 € | 8,00 € |
| 11 | Juršinci | 18.255,09 € | 7,71 € |
| 12 | Kobilje | 4.000,00 € | 7,34 € |
Preračun vrednosti na prebivalca je prvi korak v analizi ISSO PRO. To vrednost analiza primerja z različnimi referenčnimi vrednostmi, povprečji ter z vrednostmi iz preteklosti.
Tako znašajo odhodki za varstvo otrok in družine v povprečju 3 evre na prebivalca. To je povprečje za 212 slovenskih občin. Podatek za občino analiza primerja še z najvišjo in najnižjo vrednostjo. V našem primeru znaša najvišja vrednost – kot smo videli – 30,25 evra na prebivalca (občina Rače-Fram), najnižja vrednost pa znaša nič: štiri občine na tem kontnem mestu nimajo zabeleženih odhodkov.
Primerjava z regijo in občinami istega tipa.
Druga primerjava podatka je z regijskim povprečjem. Po slovenskih regijah so v povprečju za varstvo otrok in družine namenili:
| Regije | povprečna vrednost na prebivalca |
| Gorenjska | 4,29 € |
| Podravska | 3,92 € |
| Goriška | 3,29 € |
| Pomurska | 2,87 € |
| Savinjska | 2,79 € |
| Koroška | 2,79 € |
| Obalno-kraška | 2,57 € |
| Osrednjeslovenska | 2,42 € |
| Spodnjeposavska | 2,38 € |
| Notranjsko-kraška | 2,30 € |
| Jugovzhodna Slovenija | 2,11 € |
| Zasavska | 1,19 € |
Še ena zanimiva primerjava – z občinami, ki so podobnega tipa. Občine smo razdelili na pet vrst glede na kohezijsko regijo in glede na to, ali imajo središče v mestu ali pa so brez mestnega naselja – torej podeželske. Posebej smo upoštevali tudi »uradne« mestne občine in to ne glede na lego.
| Tip občine | povprečna vrednost na prebivalca |
| Mesta (prva kohezijska regija) | 1,95 € |
| Mesta (druga kohezijska regija) | 2,14 € |
| Mestne občine | 5,52 € |
| Podeželje (prva kohezijska regija) | 3,04 € |
| Podeželje (druga kohezijska regija) | 3,73 € |
Drug aspekt je primerjava s posameznimi izbranimi sosednjimi občinami. Poglejmo primer občine Rače-Fram? Kot omenjeno: to je občina, kjer največ porabijo za varstvo otrok in družine. Zanimivo je, da so tudi pri dveh sosedah vrednosti sredstev za ta namen izrazito nadpovprečne. To sta Kidričevo (11,31€ na prebivalca) in Hoče-Slivnica (8,44 evra). Nadpovprečno veliko za ta namen vlagajo tudi v Miklavžu na Dravskem polju (5,35 evra), medtem ko je v Rušah vrednost blizu povprečne (3,28 evra na prebivalca).
Deleži proračuna.
Poleg vrednosti na prebivalca je zanimiv pogled tudi delež, ki jo ima posamezna postavka v celotnem proračunu. Rače-Fram so ponovno na prvem mestu: za varstvo otrok in družine v tej občini namenijo 2,88 odstotka celotnega proračuna.
Povprečje za 212 občin znaša precej manj: 0,27 odstotka proračuna. Ta relativni pogled, ki kaže, kolikšen delež sredstev namenijo občine za posamezne namene, prikazuje zanimivo podobo, ki je včasih lahko nenavadna. Podoben delež proračuna kot za varstvo otrok in družin občine namenijo za regres za dopust zaposlenih v občinskih upravah (0,28 odstotka), a več kot za praznično urejanje naselij (0,1 odstotka). Za dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij slovenske občine v povprečju porabijo skoraj štirikrat večji delež: 1 odstotek proračuna.
Rast
In časovna razsežnost? Vsako proračunsko postavko analiza ISSO PRO primerja z vrednostjo v preteklem letu, z vrednostjo pred petimi leti in s povprečno vrednostjo v zadnjih petih letih.
Če pogledamo povprečje za 212 občin, so se odhodki za varstvo otrok in družine v petih letih povečali z 2,75 na 3 evre na prebivalca – torej za 9 odstotkov. Petletno povprečje znaša 2,8 evra.
Tudi pred petimi leti so za varstvo otrok in družine največ porabili v občini Rače-Fram, med mestnimi občinami pa prav tako v Celju. V občinah na vrhu lestvice najbolj tudi povečujejo sredstva. Tako so v občini Rače-Fram odhodke pri tej postavki povečali v petih letih za 4,68 evra. Še več so povečali vložke v otroke in družine le še v Pesnici – za 4,74 evra, kar pomeni v primeru te občine za 112 odstotkov.
Simulacija
Analiza ISSO PRO prinaša še en zanimiv pogled. Kako bi izgledal občinski proračun, če bi bile posamezne postavke na ravni povprečja? Simulacija primerja vrednost postavke v zadnjem letu s simulacijo povprečne vrednosti, torej zmnožkom med povprečno vrednostjo na prebivalca in številom prebivalca v občini.
V občini Rače-Fram so v letu 2019 za varstvo otrok in družine namenili skupaj 224.824 evrov. Občina je imela lani sredi leta 7.433 prebivalcev. Če bi bili odhodki na varstvo otrok na povprečni ravni, bi vrednost te proračunske postavke znašala 22.300 evrov.
Omejitve analize
Kot velja za vsako podobno primerjavo, je potrebno tudi številke v analizi ISSO PRO brati z določeno mero previdnosti. Za večjimi odstopanji se pogosto skrivajo ukrepi, ki so enkratne narave (na primer večje naložbe). Prav tako je potrebno upoštevati, da občine nimajo povsem enotnih kriterijev pri razporejanju odhodkov na kontna mesta. Dodatno zagato prinašajo odhodki za medobčinske uprave ali investicije za medobčinske projekte. Ti odhodki so največkrat jasno razdeljeni po občinah, ne pa vedno.
A to ne zmanjšuje uporabne vrednosti primerjalne analize. Analiza prav z identifikacijo močno izstopajočih vrednosti lahko opozori na to, da nekega odhodka v občini ne beležijo na standarden način. To opozorilo lahko prispeva k poenotenju praks, s tem pa k večji preglednosti. Že s preračunom vrednosti na prebivalca dobimo povsem nov pogled na podatke v proračunu. Različne primerjave, ki jih analiza prinaša za vse postavke na 485 kontnih mestih, nam hitro pomagajo odkriti področja, kjer občina izstopa v eno ali drugo smer. Morda razloge za odstopanje poznamo. A morda se v njih skriva priložnost za prihranek, nova ideja za optimizacijo proračuna – ali pa zgolj opozorilo, da beležimo določen odhodek (ali prihodek) na nestandardni način.
