V brazilskem velemestu Sao Paulo ponujajo od leta 2007 vsem kupcem, ki mestu pošljejo elektronsko kopijo računa, povračilo 30 odstotkov davka na dodano vrednost. Na ta način so spodbudili kupce, da zahtevajo od prodajalcev veljavne račune. Po podatkih svetovalne hiše McKinsey se je po letu 2007 vsota zbranega davka na ta račun povečala za 7 odstotkov. S spretno uporabo informacijske tehnologije so stroški projekta zelo nizki: ni potrebna niti uvedba davčnih blagajn, niti dragega nadzora, ki v državah kot sta Brazlija in žal tudi Slovenija ni brez moralnega hazarda.
Dva nauka za državo. Prvi, tudi na tak način se lahko država spopade s sivo ekonomijo. Drugi je še bolj zanimiv: davek na dodano vrednost je v Brazliji v rokah mesta, oziroma lokalne samouprave. Pri nas so prihodki lokalne samouprave v kar največji meri odvisni od centralne vlade. Nova zakonodaja – tako predlog zakona o financiranju občin (ki se je v javnosti “pojavil” ta teden) kot predlog zakona o davku na nepremičnine – to odvisnost še povečuje. V Brazliji očitno razumejo lokalno samoupravo na bolj razsvetljen – ali če želite “evropski” – način kot jo pri nas.
