Občinsko gospodarstvo je najbolj odvisno od enega podjetja v savinjski mikroobčini Dobje. Družinsko podjetje Hrib, ki se ukvarja s kmetijstvom in trgovino, prispeva skoraj 89 odstotkov prihodkov občinskega gospodarstva v kraju z nekaj manj kot 1.000 prebivalci.
Le za malenkost manjši je delež podjetja BSH Hišni aparati, ki ustvari skoraj 88 vseh prihodkov v občini Nazarje. Seveda družbe BSH ne moremo primerjati s podjetjem Hrib: je skoraj dvajsetkrat večja. Na tretjem mestu je občina Lukovica, kjer je sedež slovenske podružnice diskontnega trgovca Hofer – to podjetje pomeni skoraj 85 odstotkov občinskega gospodarstva – vsaj ko gledamo prihodek.
Ob tem moramo omeniti dve omejitvi naše hitre analize: prvič, uradne statistike štejejo prihodek tam, kjer je sedež podjetja, kar pa ne pomeni, da podjetje tam v glavnem tudi opravlja svojo dejavnost. V teh primerih sedež močnega podjetja še ne pomeni velikega števila delovnih mest v občini. Drugič, naši podatki prikazujejo največje posamične gospodarske družbe, ne pa tudi skupin. To lahko v naši analizi omili specifično težo največjega podjetja. Družba Gen-I je največja v občini Krško in je ustvarila leta 2011 za skoraj milijardo evrov prihodka. V isti družini je na primer tudi družba Gen d.o.o. z nekaj manj kot 200 milijoni – če bi upoštevali rezultate skupine, bi bila izpostavljenost občine Krško eni sami družbi precej večja od te, ki jo kaže naša analiza (52%).
A v vsakem primeru velja, da pomeni tako močan položaj enega samega podjetja za občino znatno tveganje. Kako veliko je to tveganje, je zelo odvisno od konkretne situacije. Največje tveganje je tam, kjer je podjetje obenem glavni delodajalec v občini. Občina Loška dolina je na primer zelo odvisna od položaja podjetja Kovinoplastika Lož, ki je v resnih težavah in že nekaj časa odpušča delavce.
Težave največjega podjetja v občini učinkujejo na proračun – če je podjetje obenem tudi močan delodajalec, se ti učinki še močno povečajo. Šibkejši proračun pomeni manjše razvojne možnosti za občino – in še večjo odvisnost od transferjev iz državnega proračuna.
A vsa tveganja niso povezana le z morebitnimi težavami podjetja. Nesorazmerno velik delež podjetja v občini pomeni tudi potencialno velik politični vpliv. V najslabšem primeru občina lahko postane razvojni talec podjetja. Prevladujoče podjetje ima lahko odločilen vpliv na odločitve, povezane z upravljanjem prostora in deloma tudi z okoljem – te odločitve pa imajo dolgoročne posledice. V majhni in mladi državi s šibko politično kulturo in močnimi neformalnimi omrežji je ta nevarnost še posebej izrazita.
Na drugi strani spektra imamo občine z zelo majhno odvisnostjo od največjega podjetja. V občini Podlehnik ustvari največje podjetje dobra dva odstotka občinskega gospodarstva. V 32 občinah največje podjetje prispeva k celotnim občinskim prihodkom manj kot 10 odstotkov. Med temi občinami sta – pričakovano – tudi največji dve slovenski središči Maribor in Ljubljana. To je glede na koncentracijo večjega števila močnih podjetij pričakovano: bolj presenetljiv je tak rezultat za manjše kraje kot so Podlehnik, Miklavž na Dravskem polju ali Mokronog-Trebelno. V teh primerih lahko govorimo o pretirani razpršenosti gospodarstva. Odvisnost občine od enega samega podjetja je zelo majhna in s tem tudi tveganje, a obenem v občini ni močnega podjetja, ki – v najboljšem primeru – deluje kot lokomotiva razvoja kraja, ki prinaša zahtevna delovna mesta in daje delo poddobaviteljem ter s tem vpliva na razvoj podjetništva.
Kaj je torej idealno stanje? Odgovor ni enoznačen in je odvisen od vsake situacije posebej. Toda za večino primerov lahko rečemo, da skrajnosti niso dobre: ne prevelika razpršenost ne prevelika odvisnost občine od enega samega podjetja.
Občine z največjim in z najmanjšim deležem enega podjetja v prihodkih občinskega gospodarstva.
