Kako občine ravnajo s prostorom

Z Ministrstva za okolje in prostor smo pridobili podatke o namenski rabi prostora po slovenskih občinah. Podatki so del Poročila o prostorskem razvoju Slovenije, izjemno zanimivem in uporabnem dokumentu, ki ga pripravljajo na Sektorju za strateški prostorski razvoj. Upravljanje s prostorom sodi med temeljne naloge lokalnih skupnosti – s tega zornega kota so podatki zelo dragoceni tudi za našo rabo, torej za spremljanje razvojnega položaja in aktivnosti slovenskih občin. Del kazalnikov bomo tako uvrstili tudi med ključne kazalnike uspešnosti (KPI) našega sistema ISSO.

Kot prav vse podatke je potrebno tudi podatke o namenski rabi prostora brati z opombami in s previdnostjo – kot venomer opozarjamo ima prav vsak podatek – pa tudi če je po sebi še tako natančen – svoje omejitve, ki izhajajo že iz njegove narave. V primeru podatkov o namenski rabi prostora je teh omejitev kar nekaj – največja je zagotovo ta, da podatki o namenski rabi ne govorijo o dejanski rabi prostora.

Namenska raba je »načrtovana funkcionalna razsežnost ali socialnoekonomski namen območja (npr.  stanovanjski,  industrijski,  trgovinski,  kmetijski,  gozdni,  rekreacijski).  Namenska  raba prostora se določa s prostorskimi akti«.  To definicijo povzemajo po Mlinarju in sodelavcih v Poročilu o prostorskem razvoju. Kot opozarjajo avtorji Poročila, sistematične evidence o dejanski rabi v Sloveniji nimamo. Vseeno je s pomočjo podatkov, ki so na voljo, možno oceniti, da »namenska raba prostora v precejšnji meri odslikava dejansko rabo prostora, odstopanja so zabeležena predvsem pri obsegu stavbnih zemljišč.«

In kaj nam pokaže hiter pregled osnovnih podatkov o namenski rabi prostora? Le nekaj primerov.

Najbolj kmetijske slovenske občine

63 občin ima namenja več kot pol prostora za kmetijska zemljišča. Zanimivo, na prvem mestu je občina Odranci, kjer je po občinskih aktih več kot 70 odstotkov prostora po namenu opredeljenega kot kmetijsko zemljišče – zanimivo zato, ker se občinska strategija meri na preobrazbo iz pretežno ruralne v industrijsko občino. Druga posebnost Odrancev, po površini gre za najmanjšo občino v Sloveniji.

Druga skupna lastnost »kmetijskih« občin: skoraj vse občine, kjer več kot pol prostora namenjajo za kmetijsko rabo, so v vzhodni kohezijski regiji. Pravzaprav je iz zahodne kohezijske regije med kmetijskimi občinami le ena: mestna občina Koper, kjer je za kmetijstvo namenjenih polovica (50,6 odstotka) površin. Na repu seznama so sicer predvsem gorske občine Kot sta Solčava (5,7 odstotka površine občine je namenjeno kmetijstvu) in Jezersko (7,6 odstotka). Še ena zanimivost: občina, ki ima absolutno največ kmetijskih zemljišč po namenski rabi je Ilirska Bistrica s 192 kvadratnimi kilometri – ali 19.000 hektari. To je 40 odstotkov ozemlja občine, ki je po površini druga največja v Sloveniji.

Najbolj zelene občine

Kateri kraji imajo največ zelenih površin: torej tistih, ki niso namenjene pozidavi? Na prvem mestu so Luče – za več kot 99 odstotkov površine občine je kot namenska raba definiran gozd, kmetijsko zemljišče ali voda. Pretežno zelenih (torej z več kot 90 odstotki zelenih površin) je sicer več kot pol občin, natančneje 144. 

Najbolj gozdnata občina ni Kočevje, kot bi si morda mislili, ampak Črna na Koroškem: kar 86 odstotkov površine občine je namenjeno gozdnim zemljiščem. Kočevje je seveda prvak, ko gre za absolutno površino: občina ima 451 kvadratnih kilometrov gozda (mimogrede, Kočevje je po površini največja slovenska občina), relativno gledano pa je Kočevje na 8. mestu z 80,6 odstotka površine, ki je po namenski rabi opredeljena kot gozdno zemljišče.

Močno gozdnatih občin z več kot dvema tretjinama površine, namenjenih gozdu, je sicer 43. Med njimi je tudi ena mestna občina: to je Nova Gorica – 69 odstotkov površine občine je po namenski rabi gozd.

Najmanj gozda imajo kmetijske občine vzhodne Slovenije: izstopajo (ponovno) Odranci, kjer je gozda le za vzorec (33 hektarov ali 4,8 odstotka občinske površine). Le enajst občin ima sicer manj kot 20 odstotkov površine namensko opredeljene kot gozd – Slovenija je pač ena od najbolj gozdnatih evropskih držav.

Najbolj pozidane občine

Največji delež prostora namenjajo zazidljivim površinam v občini Šempeter-Vrtojba s 30 odstotki. Torej (vsaj potencialno) najbolj pozidana občina ne sodi med 11 mestnih. Med 10 občinami, kjer je zazidljivim površinam namenjenih več kot 20 odstotkov prostora, je sicer pet mestnih na čelu z Ljubljano. Prestolnica je z 29,3 odstotka površine, namenjene pozidavi, na drugem mestu. 64 občin namenja zazidljivim površinam manj kot 5 odstotkov svojega prostora. Izstopajo gorske občine Luče, Solčava in Jezersko z manj kot odstotkom zazidljivih površin.

In čemu ti podatki služijo?

V prvi vrsti je raba prostora zelo zanimiv indikator nekaterih temeljnih usmeritev občine. Te povezave so včasih jasne same po sebi: številne občine vzhodne Slovenije imajo veliko kmetijskih zemljišč in so pač močno usmerjene v kmetijstvo.

Podatek o deležu gozdnatih površin lahko uporabimo kot grob kazalnik na področju okolja. Načeloma veliko gozda pomeni boljši zrak, boljše okolje in ne nazadnje dobre možnosti za rekreacijo prebivalcev.

Kot vedno pa je potrebno brati podatke z zrnom soli – celo metodološka opozorila, ki jih navajajo avtorji poročila niso vedno dovolj za interpretacijo podatka. Značilen primer je občina Odranci: med vsemi ima največji delež namenjenih kmetijstvu –  in lahko bi sklepali, da je občina tudi strateško močno usmerjena v kmetijstvo. A ni: strategija poudarja prehod iz ruralne v industrijsko občino. 

Nekateri najbolj zanimivi kazalniki pridejo šele na vrsto. S pomočjo podatkov, ki jih imamo, lahko začnemo spremljati spremembe v namenski rabi prostora. Prav iz teh sprememb je mogoče razbrati kar nekaj indikacij o usmeritvi občinske politike in zlasti o njeni dejanski praksi. Drug zanimiv indikator govori o razmerju med nepozidanimi in pozidanimi stavbnimi zemljišči. Indikator nam na eni strani kaže razvojni potencial občine, na drugi pa tudi, kako je občine uspešna pri razvoju tega potenciala. Poročilo o prostorskem razvoju opozarja sicer na vrsto metodoloških zagat, povezanih s podatki o nepozidanih površinah. Ne glede na to je kazalnik lahko močno uporaben, še zlasti v navezavi z drugimi podatki.

Vsi podatki o namenski rabi zemljišč