Kaj sta pokazala analiza in indeks odpornosti? Nekaj najbolj pomembnih splošnih ugotovitev.
Prvič, pojem odpornosti se v eksplicitni obliki le redko pojavlja v strateških razvojnih dokumentih lokalnih skupnosti, kadar pa se, je praviloma bolj kot ne deklarativno obarvan in brez prave povezave s ključnimi razvojnimi ukrepi in cilji. Toda to še ne pomeni, da razvojni načrti in prakse ne vključujejo aktivnosti, ki so za odpornost sistema še kako pomembne.
Drugič, zelo poudarjen in razvit je varnostni aspekt odpornosti. Varnostni sistemi in mehanizmi po slovenskih občinah so precej razviti: temu primerne so hitre reakcije na lokalni ravni ob naravnih in drugih nesrečah.
Tretjič, močan adut na področju odpornosti je visoka stopnja socialne kohezije v posameznih lokalnih skupnostih in v Sloveniji v celoti. Ni naključje, da ima Slovenija na kontrolni plošči Evropske komisije najboljšo oceno za nizko tveganje na družbenem in ekonomskem področju med vsemi članicami EU – k temu je največ pripomogla prav izjemna stopnja socialne kohezije. Precej močna socialna kohezija z razvitim prostovoljstvom in močno solidarnostjo prispeva tudi k varnosti, zlasti na slovenskem podeželju.
Četrtič, nekateri aspekti, pomembni za odpornost na lokalni ravni, so skoraj praviloma odsotni. Tako se lokalne skupnosti ne ukvarjajo z vprašanji kot je struktura lokalnega gospodarstva in ujemanje med gospodarstvom in trgom dela. Kako odporna je ta struktura na pretrese? Je lokalno gospodarstvo močno odvisno od usode enega ali dveh podjetij? Pri kandidatkah za Zlati kamen je daleč najslabše ocenjen aspekt digitalnega razvoja, ki mu v EU dajejo precej veliko težo.
Petič, skrb za naravno in kulturno dediščino je močan element odpornosti lokalnih okolij. Skrb za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine prinaša alternativno paleto znanj in veščin, ki lahko prinašajo nove rešitve v kriznih razmerah – na primer v takšnih, ko sodobnih tehnoloških rešitev ni mogoče uporabiti. Primer: varovanje kulturne in naravne dediščine sta združena v skrbi za tradicionalne sorte kulturnih rastlin, ki prinašajo zdravo hrano in omogočajo bolj vzdržne oblike kmetijstva.
