Pregledali smo 212 spletnih strani, okrog 800 člankov o občinskem razvoju po občinskih glasilih in splošnih medijih, 70 občinskih strategij, okrog 150 parcialnih strateških dokumentov (Lokalnih energetskih konceptov, strategij za posamezna področja, regionalnih strategij), okrog 200 proračunskih dokumentov in nekaj deset gradiv kot so predstavitvene brošure, zborniki in podobno. In po tem pregledu se »resno« delo za nas šele začne.
Na začetku procesa, ki pripelje do končne zmagovalke – razvojno najprodornejše občine leta – je pretres vseh javno dostopnih občinskih razvojnih dokumentov, ob tem pa še vrste člankov, zlasti po občinskih glasilih. S pomočjo tega pregleda pripravimo širši izbor kandidatk. Stranski učinek tega časovno sicer zelo zamudnega in zahtevnega postopka je ta, da odkrijemo številne dobre prakse tudi pri občinah, ki se ne uvrstijo v končni izbor.
Drugi korak: analiza merljivih podatkov (ISSO) in izračun sestavljenih razvojnih indeksov za vse občine. Ta korak osvetljuje vrsto pomembnih aspektov: gre za sistem izbranih objektivnih meril, ki omogočajo smiselno primerjavo med vsemi občinami in na nekaj za razvoj pomembnih področjih.
Brez njih ne gre, a številke niso vse.
Toda kot smo že večkrat pojasnili: občina je preveč zahteven sistem, da bi ga lahko celovito ocenjevali le s številčnimi podatki. Posamezna področja lahko ovrednotimo le s pomočjo merljivih podatkov, ne pa razvojnega položaja občine v celoti. Lokalna skupnost je preveč zahteven sistem, da bi ga lahko v celoti ocenili s kazalniki, če sploh ne upoštevamo dejstva, da objektivni podatki niso niti dostopni za vsa področja. Analiza ISSO je zato zelo pomembno orodje, ki je za pripravo končne ocene bistveno, vendar to orodje ne more zamenjati končne ocene. (Več o analizi ISSO lahko preberete v posebnem članku v nadaljevanju).
Enako velja za drugo pomembno orodje: oceno strateškega delovanja, politične kulture in aktivnosti. Tudi ta ocena je pripravljena s pomočjo objektivnih meril – občino preverimo s pomočjo vprašalnika, ki pokriva 25 področij in vsebuje 91 točk. Metodo smo deloma povzeli po orodju, ki ga Svet Evrope za evropski znak inovativnega in dobrega vladanja na lokalni ravni, splošni zgled pa prinašajo tehnike za vrednotenje sistemov kakovosti po podjetjih (avtor je nosilec certifikata za ocenjevanje teh sistemov po metodi Evropske fundacije za upravljanje kakovosti EFQM). A ponovno – kljub nesporni objektivnosti te ocene je tudi ta pristop lahko le dragoceno orodje, ne prinaša pa končnega odgovora o tem, katera lokalna skupnost je razvojno najprodornejša.
Ta odgovor prinaša lahko le ocena strokovnjakov, ki pregledajo in upoštevajo vse glavne razvojne poudarke za kandidatke, ob oceni pa uporabijo tudi orodja kot sta obe omenjeni analizi. Razvoj na lokalni ravni ni enodimenzionalen pojav. Občina je zahteven sistem, kjer se prepletajo različne razvojne prioritete, ki jih je potrebno smiselno uskladiti in preplesti: ni dovolj na primer le razvoj gospodarstva, zgolj skrb za infrastrukturne investicije ali za katerikoli drug posamezen moment. Tega razvoja ne more res kakovostno oceniti niti posamična stroka. Zato smo v okviru projekta Zlati kamen oblikovali zelo heterogeno in multidisciplinarno oblikovan Strokovni svet projekta, ki združuje različne stroke, različne kraje, akademike in praktike.
Ne iščemo popolne občine.
Naša metodologija vsebuje torej različne elemente: od merljivih kazalnikov do ocene raznolike skupine strokovnjakov. Prav slednja je najboljše jamstvo, da pridemo do kar najboljšega izbora občin. Z eno opombo: tudi še tako močna skupina strokovnjakov ne zna čarati. Izbiramo lahko le med tem, kar imamo. Idealnih krajev ni ne v Sloveniji, ne drugod po svetu. To velja tudi za naše zmagovalce: to niso popolni kraji in pri vsakem lahko zlahka odkrijemo vrsto napak. A to ni naša naloga. Iščemo dobre razvojne prakse, dobre prakse pa so tiste, ki nudijo spodbudo, zgled in model za ostale. In te prakse je dosti težje odkrivati kot pa pomanjkljivosti.
Zlati kamen je nagrada za občino.
Zlati kamen prejme župan v imenu občine. A poudarjamo, to ni nagrada ne za župana, ne za to ali ono politično usmeritev. Je nagrada za razvojno prodornost občine kot celote. Ne ukvarjamo se posebej s tem, koliko je kdo zaslužen za razvojne uspehe. Ob županu in politiki so to vsekakor tudi številni bolj ali manj anonimni posamezniki: od prizadevnih in inovativnih zaposlenih v različnih občinskih službah, prek prostovoljcev ali iniciativnih občanov do uspešnih podjetnikov in vseh, ki s svojim delom sooblikujejo uspeh kraja. Zlati kamen je priznanje za vse.
