Kaj je pokazala analiza, ki so jo pripravili na poslovni šoli Kenan-Flager na Univerzi Severne Karoline? Najpomembnejši posamični element so ugodni finančni pogoji: torej nizke cene najemnin za poslovne prostore, obvladljivi stroški dela, nizki komunalni stroški in še nižji lokalni davki. Toda ta dejavnik še zdaleč ni ne edini in ne odločujoč. Podjetniki preprosto najraje ustanavljajo podjetja tam – kjer so drugi podjetniki. Povedano drugače: potrebujejo možnosti za hitro in učinkovito povezovanje z drugimi podjetniki. Ne glede na sodobno tehnologijo se je še vedno najlaže povezovati s tistimi, ki so nam fizično blizu.
Nič manj pomemben element ni dostop do najpomembnejšega produkcijskega vira v 21. stoletju: do ljudi. Podjetja rastejo tam, kjer lahko zaposlijo prave ljudi. Prave: z znanjem, nadarjenostjo in dobrimi delovnimi lastnostmi. Naslednja dva elementa, ki vplivata na razcvet podjetništva: dostop do finančnih virov in do kapitala. In – ne nazadnje – na podjetniški razcvet vpliva tudi dobra kakovost življenja v kraju.
Avtorji analize so razdelili ameriška mesta glede na elemente, privlačen za podjetnike, v tri skupine. V prvi so »organska in zrela« mestna okolja. V to skupino sodita New York in San Francisco. Značilnost: zelo visoki stroški, toda izjemna gostota vseh virov, pomembnih za podjetnike. Ta mesta ponujajo najrazvitejše trge in podjetniška okolja, najlažji dostop do trga, finančnih virov, znanja, podjetniškega omrežja in nadarjenih ljudi.
V drugi skupini krajev, zanimivih za ustanavljanje firm, so »podjetniško vodena« mesta. Sem sodijo kraji kot Las Vegas, Omaha ali Denver. Ta mesta ponujajo ravnotežje med dobrimi, zelo razvitimi okolji in še ugodnimi stroški.
Tretja skupina so podjetniška mesta »v nastajanju in razvoju«. Sem sodijo Detroit, Nashville in Miami. Ti kraji so privlačni predvsem zaradi nizkih stroškov. Po mnenju avtorjev analize so idealni za mlada podjetja, ki potrebujejo veliko prostora in ki ne želijo izgubljati energije v ostrem tekmovanju za vrhunske kadre, ki je značilno za bolj razvita okolja.
Graf: število novih podjetij na 1.000 prebivalcev, 2012
Slovenske kraje bi le težko razporedili v te kategorije: splošne značilnosti okolja so pri nas precej drugačna. Toda tudi pri nas velja, da podjetja ne potrebujejo le komunalno opremljenih parcel, ampak predvsem dobre ljudi, dostop do znanja in do možnosti za mreženje – če pustimo finančne vire ob strani.
Ameriško okolje je drugačno do te mere, da je neposredne primerjave med slovenskimi in ameriškimi kraji zelo težko delati. Toda osnovna merila so vendarle enaka za vse. Poglejmo dinamiko ustanavljanja novih podjetij. Leta 2012 so v New Yorku ustanovili 37.819 novih podjetij, v Ljubljani pa 4.723. To pomeni, da so v slovenski prestolnici na 1.000 prebivalcev nastalo 16,5 novih podjetij, v New Yorku pa samo 4,6. In to kljub temu, da so z izjemo stroškov prav vsi pogoji v New Yorku po kakovosti povsem neprimerljivi s tistimi v Ljubljani. Naj še kdo reče, da Slovenci nimamo podjetniškega duha.
