Na vprašanje kako je občino prizadela kriza, so odgovori dokaj pestri. Skupni imenovalec: manj denarja pomeni v glavnem manj investicij, več brezposelnosti in gospodarske težave pa zahtevajo več sredstev za socialne namene. V manjšem številu občin so odgovorili, da krize za zdaj še ne občutijo. Takšnih odgovorov ni bilo veliko, je pa presenetljivo že to, da smo jih dobili.
Zelo zanimivi so odgovori, ki merijo na vlogo države. V nekaterih občinah so posebej poudarili, da zaradi krize država ne izpolnjuje redno vseh že sprejetih obveznosti. Posebej zanimiv odgovor je prišel iz večje občine na severovzhodu države: »težave nam povzroča neučinkovitost podjetij v državni lasti« – ker gre za močna podjetja, to vpliva na gospodarske aktivnosti na celotnem področju.
Drugo vprašanje je merilo na najpomembnejše ukrepe, ki so jih občine sprejele kot odgovor na krizo. Le ena občina od teh, ki so sodelovale v anketi, ima poseben dokument s protikrizno strategijo. Toda to ne pomeni, da se občine ne spopadajo s krizo na strateški način. Zanimivo je, da se pri tem ločita dva zelo različna pristopa. Prva nekoliko večja skupina občin daje glavni poudarek na varčevanje in racionalizacijo. Druga skupina, kjer je slaba polovica anketiranih občin, pa nasprotno močneje poudarja razvoj. Tako so v odgovoru občine Krško posebej zapisali: »Krize ne bomo skrajšali samo z zmanjšano potrošnjo, pač pa z zagotavljanjem pogojev za čim večjo investicijsko dejavnostjo občin in države.«
V teh občinah so ukrepi usmerjeni zlasti v gospodarstvo: kot protikrizni ukrep povečujejo sredstva za spodbujanje gospodarstva, spodbujajo razvoj socialnega podjetništva ter socialno usmerjene projekte nasploh. Da se varčevanje in razvoj ne izključujeta, kaže odgovor občine Brežice. Tam vidijo pomemben vzvod za varčevanje prav v vlaganju v energetsko prenovo stavb.
Večina občin je v času krize vsaj deloma spremenila razvojne prioritete. Natančneje: dolgoročne usmeritve se v glavnem ne spreminjajo, kratkoročne pa precej. V slabi tretjini občin so odgovorili, da kriza sploh ni vplivala na prioritete.
Najbolj značilna konkretna posledica krize so zamaknjeni projekti. Občine se na račun krize v glavnem ne odpovedujejo projektom, močno pa se spreminja njihov izvedbeni ritem. Ta je v veliki meri odvisen od dejavnikov, na katere ima občinska uprava manj vpliva: zlasti od tega, kdaj bo država nakazala sredstva za določen projekt. Ponovno nekaj občin izstopa in se tudi na področju projektov prilagaja situaciji: te občine iščejo tudi v sodelovanju z zasebnim sektorjem možnosti, da projekte izpeljejo tudi brez pomoči od države.
Glavni vir prihodka, kjer občine vidijo priložnosti za rast, so sredstva Evropske unije. Skoraj tri četrtine odgovorov podčrtuje ta vir. Približno enako število občin postavlja med ključne vire prihodka, kjer vidijo priložnost za rast, državna sredstva in nedavčne prihodke, zlasti različne oblike taks. Tu velja omeniti občino Šempeter-Vrtojba, ki so med protikriznimi ukrepi navedli prav znižanje taks (konkretno nadomestil za uporabo stavbenega zemljišča), saj želijo na ta način spodbuditi vlagatelje. Na splošno občine precej redko vidijo priložnost za svoj proračun v zasebnem kapitalu: javno-zasebna partnerstva je v odgovoru na vprašanje o možnosti za rast proračunskih sredstev navedla le slaba petina občin.
Zadnje vprašanje je merilo na pripravljenost občin na novo evropsko perspektivo 2014-2020. Dobra vest je ta, da so v večini občin, ki so odgovorile na anketo, na to perspektivo vsaj deloma pripravljeni. Najboljši imajo že pripravljene konkretne projekte, v drugih občinah pa so pripravili vsaj sezname projektov in postavili prioritete. Le iz petine občin smo dobili negativni odgovor.
Bolj celovito bomo analizo odgovorov predstavili ob samem izboru za Zlati kamen 2013: odgovori na anketo so namreč pomemben vir informacij za delo Strokovnega sveta Zlatega kamna. Protikrizne strategije, še zlasti tiste, ki se navezujejo na koncepte tako imenovanih pametnih naselij, pa bodo glavna os konference Zlati kamen, ki bo 13. marca na Brdu.