Finaliste in zmagovalce za letošnjo nagrado Zlati kamen smo izbirali na podoben način kot lani: metodologija je v jedru ostala nespremenjena, dodali pa smo dve pomembni novosti.
Letos je Strokovni svet Zlatega kamna pri izbiranju namenil posebni poudarek strategijam in dobrim praksam, ki ponujajo lokalne odgovore na krizne razmere v Sloveniji. To je potrebno razumeti kot dodatni poudarek, kot aspekt, ki ga je svet posebej skrbno pretresel. Osnovna logika nagrade Zlati kamen je seveda ostala nespremenjena: izbrane občine so nosilke dobrih praks, ki vplivajo na boljše življenje ljudi. S svojim delom, razvojnimi prijemi in projekti naj bi bile dober zgled za ostale.
Prav tako ta poseben poudarek ne pomeni, da mora imeti občina nujno seznam ukrepov, ki so označeni kot protikrizni. Preprosto smo iskali vse tiste dobre prakse, ki jih je v kriznih razmerah še posebej smiselno dati za zgled ostalim. Tudi v praksi se je pokazalo, da dobro vodene občine preprosto bolj imune na pretrese v okolju. Značilen primer: nekatere občine imajo manj težav z zmanjšanimi prilivi iz državnega proračuna, ker so se resno začele ukvarjati z varčevanjem takrat, ko je bilo denarja še dovolj. Ker je smotrno ravnanje s proračunom preprosto del dobrega upravljanja.
Sodelovanje se obrestuje.
Podatke o protikriznih strategijah smo zbirali enako kot vse druge podatke o delovanju občine, dodatno pa smo jih skušali osvetliti še z anketo. Anketiranje med občinami je potekalo jeseni, odgovore pa smo na kratko predstavili decembra na spletnem portalu.
Izbor najboljših ni bil omejen le na občine, ki so se odzvale na našo anketo. Toda izpolnjen anketni list je nedvomno izboljšal možnosti posamezne občine, da se prebije v ožji izbor. Med dvanajstimi kandidatkami jih je dobra polovica izpolnila anketo. Preprosto, strokovni svet je imel za te občine na voljo več podatkov, več podatkov pa pomeni lažje odločanje.
Zlati kamen bo še naprej v veliki meri odvisen od javno objavljenih podatkov o delovanju občin. To je v skladu z našo osnovno usmeritvijo, ki podpira čim večjo preglednost v javni upravi na vseh ravneh. A že zaradi same obilice gradiva, ki ga je potrebno pregledati, je sodelovanje občin za naše delo zelo pomembno. Zato: vsaka informacija, ki nam jo posredujete, vsaka dobra praksa, na katero nas posebej opozorite, nam pomaga in izboljšuje kakovost našega dela. To velja za vse oblike povratnih informacij, ki jih od vas dobimo. Letos smo prejeli kar 25 opisov dobrih praks, ki so jih občine želele predstaviti na konferenci Zlati kamen. A ti opisi nam bodo pomagali sestaviti sliko posamezne občine, tudi ko bomo pripravljali izbor za Zlati kamen 2014.
Še nekaj: smo pri letošnjem izboru upoštevali tudi lanske finaliste? Da, postopek izbora vedno zajema vse slovenske občine. Toda nagrade ne podelimo dvakrat za iste dosežke. Povedano drugače, da bi se lanska dobitnica Zlatega kamna Idrija prebila v finale, bi morala razviti nove zgledne prakse, nadgraditi strategijo, dodati inovativne nove projekte. Načeloma možno, a v praksi le malo verjetno.
6 korakov do Zlatega kamna
- Pregled javno dostopnih razvojnih dokumentov za 211 slovenskih občin. Ti dokumenti obsegajo strategije, sezname projektov, proračun z načrtom razvojnih programov in izbrane članke o občini.
- Anketa o protikriznih strategijah med 211 občinami.
- Kvantitativna analiza s pomočjo podatkov v bazi ISSO (Informacijski sistem slovenskih občin) in indeksa ISSO. Ta indeks meri doseženo raven kakovosti bivanja in tako do neke mere osvetljuje uspešnost preteklih razvojnih strategij.
- Kvalitativna analiza, ki s pomočjo javno dostopnih podatkov sistematično pretresa raven strateškega upravljanja, politične kulture in celovitost aktivnosti občine.
- S pomočjo podatkov, zbranih v prvih štirih korakih, smo pripravili ožji izbor 12 občin.
- Med 12 kandidati je Strokovni svet Zlatega kamna izbral šest finalistk in med njimi glasoval o zmagovalcih. Strokovni svet je najvišje strokovno telo v sistemu Zlati kamen. Trenutno ga sestavlja 10 strokovnjakov s treh slovenskih univerz, podjetij in ustanov. Svet deluje neodvisno.
Kaj je posebej pomembno?
Kaj pomeni »razvojno najbolj prodorna občina«? Občina, ki ima dobro in uspešno razvojno strategijo. Dobra strategija je celovita, uravnotežena, dolgoročno usmerjena in trajnostno usmerjena. Ta strategija mora biti živa, občina jo mora torej čim bolj konsistentno udejanjati. Prav načine, kako v občini svojo razvojno usmeritev prenašajo v dejanja, Strokovni svet Zlatega kamna spremlja prav posebej pozorno. Kakšne projekte so pripravili v občini? Kako so učinkoviti pri njihovem izvajanju? Ali te aktivnosti že prinašajo rezultate? So ti rezultati res tisto, kar so v občini opredelili kot cilj? In – zelo pomembno – se je pri tej občini možno česa naučiti, ali lahko ta občina ponudi kaj za zgled vsem ostalim?
Tri pomembne opombe. Prvič, občina, ki dobi Zlati kamen, ni »najboljša« občina. Takšne občine preprosto ni. Občine so preveč zapleteni mehanizmi, da bi jih lahko absolutno razvrščali. Zlati kamen podeljujemo natanko za tisto, kar smo opredelili v uvodu: za dobre strategije in prakse, ki omogočajo kakovosten razvoj in ki so zgled za ostale. Nič več in nič manj.
Drugič, zmagovalne občine niso najuspešnejše občine po merljivih kazalnikih. V okviru projekta Zlati kamen smo sestavili informacijsko bazo, ki združuje vrsto relevantnih merljivih podatkov (ISSO: informacijski sistem slovenskih občin). Najbolj bistvene kazalnike smo združili v sestavljen indeks ISSO: ta indeks meri kakovostno raven življenja, torej stopnjo doseženega razvoja. Pri podeljevanju nagrade Zlati kamen upoštevamo tudi vrednost indeksa, a bolj od preteklosti nas zanimata razvojna dinamika in prihodnost, bolj od rezultatov samih na sebi pa razvojne aktivnosti.
Tretjič, kandidatke za Zlati kamen niso »popolne občine«. Tudi takšnih ni. Prav v vseh občinah bi lahko odkrili kaj, kar bi lahko dali drugim za zgled. In obratno, nobena občina ni brez napak. Tudi zmagovalke ne. Podatki, ki jih imamo, so omejeni: ne moremo vedeti, kakšni okostnjaki se skrivajo po omarah občinskih uprav. A za nekatere napake pri letošnjih zmagovalkah vemo, jih poznamo. Samo osredotočili smo se drugam: na tisto, kar lahko dobrega občine ponudijo drugim.
