Za izborom za nagrado Zlati kamen je pretres okrog tisoč dokumentov in člankov, mletje tisočev številk, zahtevna metodologija ter ugled Strokovnega sveta
Stalnice izbora so:
- Pretres glavnih razvojnih dokumentov, poročil in člankov za 212 občin.
- Kvantitativna analiza ISSO: pretres merljivih kazalnikov.
- Prvi grobi izbor kandidatk za finale izbora za Zlati kamen.
- Podrobnejši pretres kandidatk z dodatnimi analizami – te so kvalitativne narave in praviloma povezane z rdečo nitjo izbora v tistem letu.
- Končni izbor finalistk: teh je praviloma 12, torej po tri iz vsake regije.
- Izbor zmagovalk: Strokovni svet projekta Zlati kamen med 12 finalistkami najprej izbere štiri regionalne zmagovalke, v drugem krogu pa med njimi še končno prejemnico nagrade Zlati kamen.
Nekaj splošnih pravil
Občina je lahko večkrat v finalu in lahko tudi večkrat prejme nagrado Zlati kamen – a ne za iste vsebine. Povedano preprosto, za ponovni izbor potrebuje nove dosežke, razvojne korake ali ideje, torej takšne, ki jih pri prejšnjem izboru še nismo upoštevali.
Rdeča nit je vsebina, ki ji pri izboru namenjamo posebno pozornost – a to ne pomeni, da ta vsebina določa izbor v tistem letu. Na prvem mestu ostaja celovit pogled na razvojno prodornost občine: na razvojno uspešnost, inovativnost, tudi smelost, predvsem pa celovitost (holistično načelo) in dolgoročnost, torej trajnostna usmerjenost.
Posebnosti izbora 2023
Strokovni svet vsako leto določi ti. »rdečo nit« izbora, torej vsebino, ki ji tisto leto namenjamo posebno pozornost. Letos je ta rdeča nit odpornost, zmožnost lokalnih skupnosti, da se hitro in učinkovito odzovejo na različne pretrese.
Ta aspekt smo upoštevali zlasti pri kvalitativni analizi, torej pri pretresu vseh pomembnih dokumentov o razvoju občin. Ob tem smo pripravili še dve orodji: Indeks odpornosti je sintetični indeks, narejen s pomočjo 21 kazalnikov. Drugo orodje je kvalitativne narave: analiza odpornosti je algoritem, s pomočjo katerega smo ocenjevali posamezne aspekte odpornosti.
Tako pri indeksu kot pri analizi smo si pomagali z dokumenti Evropske komisije, zlasti z nadzorno ploščo za odpornost (Resilience Scoreboard), ki je del poročila o Strateškem predvidevanju (Strategic Foresight Report) iz leta 2020.
Glede na ta dokument odpornost vključuje štiri temeljne prvine:
- Socialna in ekonomska odpornost
- Geopolitično odpornost
- Zeleno odpornost
- Digitalno odpornost
Ta konceptualni okvir in analitično metodologijo smo skušali (v zelo omejeni meri) prenesti na področje slovenske lokalne samouprave. Metodologijo je bilo potrebno torej:
- Prilagoditi za lokalno raven
- Upoštevati dostopnost podatkov
- Upoštevati posebnosti slovenskega okolja, oziroma občin.
Rezultat je bil precej okrnjen model, ki pa je ponudil osnovno in grobo, a vendarle uporabno oceno. Ob tem smo lahko sledili osnovni koncept zlasti na treh področjih. Geopolitična odpornost (kot je definirana v poročilu EK) je za lokalno raven nekoliko manj relevantna: na tem področju smo ocenjevali zlasti varnostne politike/ukrepe ter stopnjo lokalne samooskrbe.
