Velika je 96 kvadratnih kilometrov in ima malo manj kot 10.000 prebivalcev. In je zelena: več kot dve tretjini ozemlja ima naravovarstveno zaščito.
Povprečna slovenska občina je imela lani 9.986 prebivalcev. Gostota naseljenosti je na splošno precej nizka: povprečje za slovenske občine je 118 prebivalcev na kvadratni kilometer. Demografsko stanje ni ravno rožnato: naravni prirast je negativen (-2,2), kar pomeni, da v povprečni občini vsako leto umre več oseb kot se jih rodi. Starostna struktura ni prav ugodna: indeks staranja je 151 – to pomeni, da število starih prebivalcev močno presega število mladih. Delež starejših od 65 let se poleg tega hitro povečuje – v petih letih za približno 10 odstotkov.
Proračun povprečne slovenske občine znaša (glede na zadnje dostopne zaključne račune) 1.418 evrov na prebivalca – to pomeni, da znaša povprečen proračun dobrih 14 milijonov evrov. Za investicije je povprečna občina porabila v letu 2022 613 evrov na prebivalca – torej nekaj več kot 6 milijonov. Če pogledamo naš sistem za proračunsko analizo ISSO PRO, ki ponuja natančne primerjave podatkov za prav vsako kontno mesto, lahko na primer ugotovimo, da v povprečju občina porabi 4 evre na prebivalca za promocijo ali 1,23 evra na prebivalca za zdravstveno varstvo rastlin in živali.
Kako močno je gospodarstvo povprečne občine pri nas? V povprečni občini deluje 22 gospodarskih družb na 1.000 prebivalcev. Vsako leto na 1.000 prebivalcev nastane eno novo podjetje. Gospodarstvo povprečne občine sicer ustvari 9.176 evrov dodane vrednosti na prebivalca. 69 odstotkov prebivalcev povprečnega kraja v delovno aktivni starosti je zaposlenih. V povprečni občini so sicer 303 delovna mesta na 1.000 prebivalcev. Vse več zaposlenih prebivalcev ima višjo ali visokošolsko izobrazbo: zdaj že 32 odstotkov. In koliko je v »povprečni občini« mladih doktorjev znanosti? Med 1.000 prebivalci v desetletnem obdobju doktorirajo več kot trije (3,4).
Povprečni letni bruto prejemki na prebivalca v povprečni občini po zadnjih podatkih znašajo 13.929 evrov. Ti prejemki vključujejo vse obdavčljive in neobdavčljive prihodke, ki jih zazna FURS. Sicer so se ti prihodki v petih letih precej povečali: za 2.855 evrov. Stanovanjski fond slovenskih občin se je v povprečju v desetih letih povečal za 1,6 odstotka. Toda dobra petina (21,8 odstotka) stanovanj sodi med nenaseljene – v to kategorijo sicer ne sodijo le prazna stanovanja, ampak tudi počitniška, turistični apartmaji in podobno. Letna vrednost investicij v povprečni občini znaša 433 evrov na prebivalca.
Od 96 kvadratnih kilometrov, kolikor meri »povprečna občina«, je 29 odstotkov kmetijskih zemljišč. Zanimivo je, da ta delež raste: v desetih letih se je povečal za dva odstotka. Slaba desetina teh zemljišč je obdelanih po načelih ekološkega kmetovanja. Poleg tega je »povprečna občina« precej zelena: kar 41,6 odstotkov površine ima naravovarstveno zaščito.
KAKŠNE SPLOŠNE ZNAČILNOSTI IMA POVPREČNA OBČINA?
Kaj lahko pričakujemo pri upravljanju slovenske občine z nekako 10.000 prebivalci? Katere značilnosti so nekako tipične?
- Ima urejene osnovne strateške dokumente ter kakovostno in pregledno spletno stran.
- Največ denarja nameni za kanalizacijo in oskrbo z vodo. Precej nameni tudi za šport in kulturo.
- Povprečna občina precej skrbi za kulturno dediščino. To skrb povezuje z razvojem trajnostnega turizma.
- Sodeluje v tednu mobilnosti in ima celostno prometno strategijo. Precej denarja nameni za gradnjo kolesarskih stez – ki pa so pogosto tarča kritik kolesarjev. Ti jih ocenjujejo kot nefunkcionalne in namenjene bolj za to, da se odstrani s cest »motnjo« za avtomobiliste kot pa za resno kolesarjenje.
- V občini poskrbijo za ranljive skupine, zlasti za starejše in invalide. Občina v ta namen pridobi različne certifikate.
- Povprečna občina z okrog 10.000 prebivalci ima participativni proračun, a za ta proračun je namenjen le precej majhen del občinskih sredstev.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Letošnji izbor za nagrado Zlati kamen posebej poudarja prostorske politike. Če pogledamo transparentnost prostorskega načrtovanja, lahko ugotovimo, da ima »povprečna občina« pregledno objavljene vse prostorske dokumente, toda besedila so v ezoteričnem pravniškem jeziku tudi ko gre za strateški del načrtov. Povezavo med strategijo občine in prostorskim načrtovanjem iz prostorskih dokumentov le težko razberemo.
V razvojni strategiji je prostorsko načrtovanje sicer omenjeno med pomembnimi področji, a na tem področju le izjemoma najdemo naprednejše smernice (če pa so, pa pogosto niso udejanjane v praksi). Strokovne študije kot podlago za prostorsko načrtovanje so bolj kot ne izjema (če jih zakonodaja eksplicitno ne zahteva), če pa obstajajo, so praviloma javnosti težje dostopne. Še nekaj: v občini s približno 10.000 prebivalci je precej verjetno, da bodo imeli vsaj kakšen projekt, namenjen za revitalizacijo degradiranih območij.
