Med občinami v Sloveniji ima najugodnejšo izobrazbeno strukturo prebivalcev Trzin, kjer ima 44 odstotkov zaposlenih prebivalcev visoko ali višjo izobrazbo. Izračunati za kolikšen odstotek zaostaja ta ali ona občina za tem podatkom ni težko: potrebujete pač le podatek o deležu za posamezno občino. Mi pa smo naredili korak naprej: izračunali smo, koliko posamezna občina zaostaja za Trzinom v letih, ki bi bila potrebna, da bi občina ujela raven izobrazbene strukture, kot jo ima Trzin zdaj.
Ta pogled daje precej drugačno in dosti bolj dramatično podobo: Ljubljana ali Škofljica lahko dosežeta sedanjo raven Trzina v štirih letih. Črna na Koroškem bi pri sedanjih gibanjih za to potrebovala 166 let.
Kako smo to izračunali? S pomočjo našega indeksa bega možganov. Celotna formula zajema podatke o sedanji izobrazbeni strukturi, številu podeljenih diplom prebivalcem občine, indeks bega možganov, ki pokaže razmerje med številom diplomantov (oziroma diplom) in spremembo izobrazbene strukture. Črna na Koroškem ima tako neugoden rezultat prav zaradi bega možgan: mladi Črnjani ne študirajo manj pridno od njihovih vrstnikov drugod po Slovenij, le v svojo domačo občino se praviloma ne vračajo.
Zaostanek občin na področju izobrazbene strukture
| število občin | |
| manj kot 10 let | 7 |
| 10 do 20 let | 62 |
| 20 do 50 let | 122 |
| več kot 50 let | 14 |
Povsem obrnjeno sliko dobimo pri Škofljici, občini, kjer se izobrazbena struktura prebivalstva spreminja zelo hitro in to na račun priseljevanja. Kot kaže naša letošnja analiza indeksa bega možganov (IBM), se mladi izobraženci selijo občine, ki so tudi sicer najbolj privlačne za priseljevanje. Prav na vrhu seznama je Škofljica, ki tudi sicer izstopa med občinami, privlačnimi za priseljevanje.
Indeks bega možganov smo pripravili kot merilo, ki bi občinam pomagalo oceniti, koliko mladih se po zaključenem študiju vrne v svoj kraj. Merilo je grobo v tem smislu, da nam ne daje precizne številke, ampak zgolj osnovno indikacijo, ki pa je vendarle dovolj uporabna.
Ob branju podatkov je potrebno upoštevati dve pomanjkljivosti indeksa. Prva: statistični urad ne objavlja podatkov o tem, koliko mladih je zaključilo študij, ampak o številu diplom, podeljenih prebivalcem nekega kraja. Četudi od tega števila odštejemo vse tiste diplome, kjer je povsem očitno, da gre za drugo ali tretjo listino, ki jo je dobil posameznik, končna številka ni povsem natančna. Ker pa lahko z precejšnjo gotovostjo sklepamo, da je razmerje med številom podeljenih diplom in številom diplomantov (torej oseb, ki so zaključile študij) po občinah enakomerno, nam indeks vendarle razkrije glavni trend.
Druga pomanjkljivost podatka je manjša. Naš indeks je razmerje med številom podeljenih diplom in spremembo izobrazbene strukture v določenem obdobju. Nikakor ni rečeno, da gre pri diplomirancih in izobražencih, ki v občini zaposlijo delo, za iste osebe. A to niti ni bistveno.
Kar je pomembno: indeks jasno pokaže, kam se mladi izobraženci priseljujejo ali vračajo in kam se ne vračajo in ne priseljujejo. Če na primer mladi s prebivališčem v občini Kostel prejmejo v štirih letih 18 diplom, število zaposlenih z višje ali visokošolsko izobrazbo pa se v naslednjem obdobju (vgrajen zamik je eno leto) ne spremeni, je znak več kot jasen.
Lestvica: Koliko let zaostajajo posamezne občine glede na izobrazbeno strukturo za Trzinom?
