Kam je šel evropski denar?

Do leta 2014 evropski skladi slovenskim občinam odobrili za 1,4 milijarde evrov razvojnih sredstev. Od tega so občine za zbiranje in čiščenje odpadnih voda porabile 378 milijonov evrov ali 27 odstotkov celotne vsote. Sledi gradnja vodovodne infrastrukture, za katero so občine iz Evrope prejele 223 milijonov. Ta dva zneska ne zajemata projektov, ki zajemajo hkrati vodovode in zbiranje ter čiščenje odpadnih voda – takšnih projektov je bilo še za dobrih 50 milijonov. Tako so skupaj za komunalno infrastrukturo, povezano z vodo, občine porabile med leti 2007 in 2013 651 milijonov evrov ali 46 odstotkov vseh sredstev, prejetih iz evropskih skladov.

Če seštejemo vrednosti projektov, ki so povezani z okoljem, je Evropa po letu 2006 slovenskim občinam namenila skoraj 831 milijonov. To je 63 odstotkov vseh odobrenih evropskih sredstev. V ta znesek so štete energetske obnove javnih stavb ter drugi projekti, povezani z varčevanjem z energijo ali prehodom na trajnostne vire ter naložbe v regionalne centre za zbiranje in obdelavo odpadkov. Posebna uspešnica je energetska obnova vrtcev in šol: samo za energetsko obnovo vrtcev so občine prejele 35 milijonov – ali v povprečju okrog 40.000 evrov na vsak slovenski vrtec.  Tu govorimo le o projektih, ki zajemajo samo energetsko prenovo in ne celotne obnove ali gradnje novega vrtca. Za celovite prenove ali gradnjo so občine iz Evrope pridobile še 37 milijonov.

831 milijonov €   –    63 odstotkov sredstev

za projekte povezane z okoljem

Zanimivo: za občinske projekte na področju kulture so evropski skladi namenili 106 milijonov – praktično toliko kot za obnovo cest ali pa za pospeševanje podjetništva in gradnjo širokopasovnih omrežij skupaj! Gre predvsem za projekte, povezane z varovanjem kulturne dediščine, deloma pa tudi za gradnjo kulturnih dvoran in drugih objektov. Obnova kulturnih spomenikov je podobno kot prenova mestnih, trških ali vaških središč ključna za kulturno identiteto nekega kraja. Ob tem ima lahko pomembne posledice tudi za gospodarstvo občine, saj je zelo pomemben vzvod (v nekaterih primerih celo odločilen) za razvoj turističnih potencialov kraja.

Naslednja zanimivost: zelo majhen delež sredstev iz evropskih virov je bil doslej povezan z odpiranjem delovnih mest, torej s podjetništvom. Za tovrstne projekte je šlo le za 3 odstotke odobrenih sredstev EU – daleč največ za ureditev komunalne infrastrukture v poslovnih conah, precej manj pa za podjetniške inkubatorje ali mreženje. Še manj denarja je šlo za projekte, povezane z razvojem turizma – seveda sem ne štejemo sredstev, ki na ta razvoj vplivajo posredno (npr. obnova cest ali kulturnih spomenikov). Vrednost evropskih sredstev za projekte, ki v celoti sodijo na področje turizma, je znašala v obdobju od 2006 do 2013, 20 milijonov evrov – dober odstotek odobrenega denarja.

V kategorijo »razno« smo razvrstili projekte, ki so izrazito večnamenski. Značilen primer so večnamenske dvorane za športno, kulturno in društveno dejavnost. V to kategorijo smo uvrstili tudi področja, kjer je bilo projektov preprosto premalo, da bi jih prikazovali ločeno: značilen primer je zdravstvo.

ZA KAKŠNE PROJEKTE SO ŠLA EVROPSKA SREDSTVA?

Sredstva iz evropskih virov, kjer je upravičenec ena ali več občin, odobrena v obdobju 2007 in 2013.

Vir: www.eu-skladi.si

*vrtci: celovite prenove vrtcev in gradnja novih. Energetske prenove so zajete v kategoriji “varčevanje z energijo”. 

Tako je vsaj, če uporabimo našo lastno klasifikacijo projektov. V bazi eu skladi so uporabili nekoliko drugačno klasifikacijo. Po tej “uradni” verziji, je razporeditev sredstev naslednja:

Vir informacij:

Podatke smo zajeli v bazi projektov, financiranih s pomočjo evropskih sredstev, na spletni strani www.eu-skladi.si

Iz baze smo izločili projekte, kjer je kot upravičenec navedena ena ali več občin in projekte klasificirali po dejavnostih.