Kje gradijo nova stanovanja

Na ravni države se po letu 2008 gradnja novih stanovanj konstantno zmanjšuje. Lani je bil upad še najmanjši – »samo« desetodstoten. Tako je lani število novih stanovanj znašalo le tretjino tistega iz leta 2008, ko so v Sloveniji izgradilo skoraj 10.000 novih stanovanj. Takrat so torej zgradili skoraj 5 novih stanovanj na 1.000 prebivalcev. Do lani se je to število skrčilo na 1,5. V letih pred eksplozijo gradbenega trga so bile številke nekje dvakrat večje in so se gibale pri dobrih 3 novih stanovanjih na 1.000 prebivalcev na leto.

Upad je velik, a ni enak za vse. V 27 slovenskih občinah so tako lani zgradili več kot 3 nova stanovanja na 1.000 prebivalcev. Na prvem mestu je mikroobčina Kostel s kar 9,3 stanovanja na 1.000 prebivalcev, sledita občini Škofljica, priseljevalna Meka na ljubljanskem obrobju (5,9) in Cerklje na Gorenjskem (5 stanovanj na 1.000 prebivalcev).

Ne preseneča, da je živahna gradbena aktivnost omejena na razmeroma majhne kraje, kjer je bila pač gradbena aktivnost v prejšnjem desetletju zelo šibka, zaradi majhnosti kraja pa že majhna sprememba absolutnih vrednosti prinaša velik skok relativnega kazalnika. Toda to ne velja za vse občine, kjer je gradnja ostala živahna. Dokaz sta prav drugo in tretje uvrščeni občini kot primera krajev, ki sta očitno vse bolj privlačna za priseljevanje.

Druga ugotovitev: v 48 občinah gradijo po krizi več kot so pred sesujem gradbenega trga. Primerjali smo gradbeno aktivnost v letih 2008 in 2009 s tisto v letih 2013 ter 2014.  Ponovno je med kraji z največjo rastjo vrsta majhnih krajev, s statističnega zornega kota premajhnih, da bi nam podatek o rasti sam po sebi razkril kaj pomembnega.  A podrobnejši pogled odkrije na seznamu »hitrorastočih« tudi nekaj večjih krajev. Prvi primer: Mozirje. Tu je bila v zadnjih dveh letih gradbena aktivnost (merjena kot število novozgrajenih stanovanj) kar štirikrat večja od tiste v času gradbeniškega balona. Tudi v Radovljici in Rogaški Slatini je bilo v zadnjih dveh letih število novih stanovanj dvakrat večje od tistega pred krizo. Med kraji, kjer se je gradbena aktivnost po krizi povečala, je tudi ena od mestnih občin. To je Velenje, kjer so v zadnjih dveh letih zgradili za 10 odstotkov več novih stanovanj kot pred krizo.

In kje je gradbena aktivnost upadla najbolj? Po eni strani v nekaterih manjših krajih, kjer so pred krizo gradili veliko. To sta denimo občini Hrpelje Kozina in Dol pri Ljubljani. Na splošno pa se je gradnja stanovanj najbolj upočasnila v mestnih občinah. Izstopa Maribor, kjer se je gradbena aktivnost po krizi zmanjšala več kot za osemkrat: število novozgrajenih stanovanj je v letih 2013 in 2014 znašalo le še 12 odstotkov števila iz let 2008 in 2009. Kazalniki so le malo boljši v Novi Gorici, Kopru ali Kranju. V Ljubljani se je gradbena aktivnost zmanjšala za štirikrat, podobno pa je tudi v Celju.

Toda pozor. V Kopru in Ljubljani se je gradbena aktivnost res močno zmanjšala, a predvsem zato, ker je bila rast v času pred krizo v teh dveh krajih zelo izrazita. Če pogledamo absolutne številke, je Ljubljana pričakovano daleč na prvem mestu. V mestni občini so v petih letih po sesutju gradbenega trga (2010 – 2014) zgradili skupaj 1.892 novih stanovanj. Koper je s 688 stanovanji na drugem mestu. Sledita presenečenji: občina Slovenska Bistrica na tretjem mestu in Velenje na četrtem. V teh dveh krajih je zraslo več kot 600 novih stanovanj v petih letih.  Maribor je šele na šestem mestu. S 438 novimi stanovanji v petih letih je uvrščen le malo pred »predmestno« občino Rače-Fram (9. mesto, 333 novih stanovanj). Spodbudno je le, da je bila lani gradbena aktivnost v Mariboru za malenkost nad tisto v letih 2012 in 2013.

Ta hitri pogled na glavne številke na področju stanovanjske gradnje nam razkrije vsaj dve dejstvi. Prvič, ne drži, da je gradbena aktivnost v Sloveniji po krizi povsem zamrla. Močno se je zmanjšala in se – vsaj zaenkrat – še zmanjšuje. A še vedno v Sloveniji zgradimo več kot 3.000 novih stanovanj na leto. V tem času se je število prebivalcev v Sloveniji v povprečju povečevalo za okrog 5.000 na leto. Glede na to, da ima v Sloveniji povprečno gospodinjstvo 2,5 člana, bi lahko v grobem rekli, da je kriza kvečjemu normalizirala stanovanjski trg in da je bila gradnja v prejšnjem desetletju preprosto napihnjena čez mere razumnega.

In drugič. Potrdila se je stara resnica, da kriza ni enaka za vse. V povprečju velja, da je upad gradbene aktivnosti znaten. Lokalno usmerjen pogled pa razkrije vrsto krajev, za katere ta splošna ugotovitev ne drži in kjer je gradnja novih stanovanj še naprej živahna.

Lestvica in podatki o gradnji novih stanovanj po slovenskih občinah.