Pogovarjali smo se z inženirjem Josefom Oberjem, ki ga njegovi sovaščani kličejo kar »oče Vulkanlanda«, štajerske »vulkanske« dežele v sosednji Avstriji in regije, ki povezuje 97 občin z enotno vizijo in strategijo razvoja.
Gospod Ober, imenujejo vas tudi oče Vulkanlanda. Leta 1994 ste s še 13 župani v okviru evropskega projekta dali pobudo za razvoj podeželja. Ali ste si takrat predstavljali, kaj bo nastalo iz tega projekta 20 let pozneje? Kakšna je bila vaša vizija?
V svoji lokalni skupnosti Auersbach, kjer sem 16 let županoval, sem spoznal kako pomembna je skupna vizija razvoja, ki jo ljudje delijo med seboj. Vse bolj pa sem tudi spoznaval, kakšne priložnosti nam ponujata povezovanje v širšem prostoru in združevanje sil več občin. Imel sem neustavljivo željo ustvariti družbo močnega duha, ki bi zagotavljala ljudem prostor za ustvarjanje in kakovostno življenje na podeželju. Prav tako pa sem se zavedal, da bomo to lahko dosegli le, če bomo dobro poznali našo regijo, se stalno učili, sodelovali in skupaj ustvarjali prihodnost.
Vulkanland povezuje že 97 občin. To je izjemen dosežek v povezovanju lokalnih skupnosti. Kaj je bil najpomembnejši adut pri integraciji, kaj je odločilo o tem, da »dihate« enako vizijo?
Tako kot vsakdo skozi leta razvije lastno osebnost, tako tudi lokalne skupnosti razvijejo lastnega »duha«, živijo lastno mentaliteto, imajo lastno miselnost in lastne vzorce delovanja. Slednji pogosto segajo daleč v preteklost in nimajo kaj dosti opraviti z današnjo resničnostjo. Pri povezovanju regij je pomembno, da ugotovimo, kaj v sebi skriva določen vzorec in kako ga povezati z vzorci drugih regij. Seveda so pomembne tudi kvantitativne analize prednosti in slabosti posameznih regij, ki pa o resničnem možnostih občin povedo malo.
Družba postaja vse mobilnejša. Zaradi mobilnosti in prostega pretoka sporočil, blaga, kapitala in ljudi vse bolj izgubljamo jasno identiteto. Ovire za razvoj so bila tudi različna bremena iz preteklosti in njihovo stalno reševanje. Da bi premagali te vzorce, je bilo treba ustvariti novo politiko valorizacije. Z njo smo razvili vizijo, kako iz obmejne regije preiti v regijo, ki bo ljudem ponujala inovativni življenjski prostor in visoko raven kakovosti bivanja. V tem dolgoročnem procesu je bilo nadvse pomembno, da smo k sodelovanju pritegnili čim več ljudi prebivalcev teh skupnosti. Ljudem in življenjskemu prostoru smo preprosto želeli vrniti njihovo nekdanje dostojanstvo in njihovo vrednost. Z valorizacijo se je oblikovala nova identiteta kraja, ki ne temelji na materialnem bogastvu, ampak se poraja nova vrednost v obliki pozitivizma, ki prežema dušo regije.
Katere bistvene ukrepe ste uvedli, da bi dosegli te cilje?
Najpomembnejši koraki so bili:
•nova politika valorizacije;
• ustvariti spremembe v obmejnem območju Vulkanlanda, kjer je bilo treba ljudi najbolj opogumljati in motivirati;
•umestiti štajerski Vulkanland na gospodarski zemljevid Avstrije;
• postati najboljša kulinarična regija v Avstriji;
•postati regija obrti;
•postati regija zdravega življenja in zdravih ljudi;
• postati energijsko samooskrbna o regija – to smo zapisali v dokumentu Energy Vision 2025.
S kakšnimi izzivi ste se srečevali pri uvajanju ukrepov?
Največji izziv je bil preskok v razmišljanju iz razmeroma enostavnega projekta do projekta z dvojno strategijo, pri čemer smo morali procese načrtovati za 10 let naprej, hkrati pa s posameznimi projekti ljudem pokazati, da se da in da smo na dobri poti.
Zdaj že dosegate številne rezultate. Na kaj ste najbolj ponosni?
Na to, da nam je uspelo skupaj. Na prej razvrednotenem obmejnem območju z revnimi prebivališči nam je z inovativnimi zgodbami in dejanji uspelo oblikovati svež življenjski prostor z novo regionalno znamko Štajerska vulkanska dežela.
Kot je zgodba, da so pri vas klobase najboljše, zato ker pujsi poslušajo Mozarta …
Da, tudi to je ena od njih! Poleg tega pa jedo zdravo in doma pridelano hrano.
V svoji knjigi Moja osebna odgovornost ste zapisali znamenit stavek Brez duše ni kakovosti življenja (Ohne Spiritualität ist keine Kvalität). Kako vam zdaj, po 20 letih uspeva ohranjati dušo Štajerske vulkanske dežele?
Večina sedanjih problemov, socialnih in ekonomskih, izvira iz podhranjenosti človekove duhovne razsežnosti. Prehod v trajnostno družbo z veliko kakovostjo življenja, po katerem tako hrepenimo, ni možen brez duhovnega razvoja. Dušo ohranjamo skozi nematerialne vrednosti, kot je spoštovanje lastnega življenjskega sloga, in na podlagi skupne vizije do leta 2025. Želimo ustvariti motivirane in izobražene ljudi, biti okolju prijazni in dosegati vzdržno gospodarsko rast. Tako negujemo dušo regije za prihodnje generacije.
Kaj je vaš naslednji izziv?
Vizija 2025, ki sem jo že omenil: doseči trajnostno rast človeških, okoljskih in gospodarskih virov.
Kaj vam je všeč v Sloveniji?
Slovenija ima velikanski človeški, naravni, prostorski in regionalni gospodarski potencial za razvoj!
Kaj bi ji priporočili na področju lokalnega razvoja?
Izhajajoč iz svojega najglobljega prepričanja, bi vam priporočal valorizacijo ter prevrednotenje vrednot in novo vizijo dolgoročnega razvoja.
Knjižni namigi
Politik der Inwertsetzung, ISBN 978-3-9502 3741-2, BVR Verlag.
Zukunft: Regionalwirtschaft!: Ein Plädoyer, ISBN 978-3706548076, Studien-Verlag.
