V dveh občinah so za vsako nočitev v zadnjih štirih letih porabili za več kot 1.000 evrov sredstev za turistično promocijo. V petini od analiziranih občin so bili v štirih letih odhodki za turistično promocijo, preračunani na vsako nočitev v istem obdobju, višji od 50 evrov. Toda primerjava med vložki občin v promocijo turizma in turistično razvitostjo občine pokaže, da brez (pametnih) vlaganj v promocijo tudi turistov ni.
Na vrhu lestvice občin po sredstvih, vloženih v promocijo turizma (natančneje: »v promocijo občine in spodbujanje razvoja turizma«), so največji in turistično najbolj razviti kraji. To se zdi samo po sebi umevno, podrobnejši pogled pa odkrije kar nekaj zanimivosti. Prvič, med desetimi občinami, ki v razvoj turizma in promocijo vlagajo največ, je kar sedem takšnih, ki jih najdemo na seznamu občin z največjo rastjo števila nočitev. Drugič, v turizem veliko vlagajo v nekaterih krajih, ki niso izrazito turistični, na primer v Kamniku, Žalcu ali Kočevju. To kaže na jasne strateške usmeritve teh občin.
Podobno bi lahko rekli za Bovec. Ta biser zgornjega Posočja je sicer uveljavljen turistični kraj: po številu nočitev je na 12. mestu. Po vlaganjih v promocijo je Bovec na drugem mestu, po rasti nočitev v analiziranem obdobju pa na enajstem.
Bovec je zelo visoko uvrščen tudi po odhodkih za turizem na prebivalca: s skoraj 1.500 evri na prebivalca za razvoj turizma in promocijo v štirih letih je na drugem mestu takoj za Solčavo. V tej mikroobčini so v turizem vložili v času med leti 2008 in 2011 skoraj 4.000 evrov na prebivalca.
Slika se precej spremeni, če primerjamo vložek v promocijo turizma in rezultate, torej število nočitev, ki so jih v občini zabeležili v štirih letih. Tudi ti podatki sicer nedvoumno kažejo, da ni turizma brez vlaganj v promocijo, toda razlike v učinkovitosti teh naložb so enormne. Povprečno so morale občine za vsako nočitev vložiti v promocijo in razvoj 3 evre. Zanimivo je, da znani zdraviliški kraji, kot na primer Podčetrtek, Šmarješke Toplice, Zreče ali Brežice, v ta namen porabijo izredno malo denarja. Razlage za to ne poznamo, dejstvo pa je, da so občine, ki so na vrhu seznama »učinkovitosti« in porabijo za promocijo turizma najmanj, tudi med kraji, ki goste najbolj izgubljajo.
Seveda ima posamezna občina lahko za to zelo različne razloge. Značilen primer: v občini lahko obnavljajo turistično infrastrukturo in imajo tudi zato manj gostov, v promocijo pa bodo vlagali ponovno, ko bo infrastruktura obnovljena. Poudarjamo (kot že mnogokrat): podatke je potrebno brati z zrnom soli in upoštevati celoten kontekst. Ne glede na to opozorilo pa težko zanikamo, da je med sistematičnimi in resnimi vložki v turistično promocijo in številom gostov jasna povezava.
V petini od analiziranih občin (natančneje v 23 od 119 analiziranih) so bili v štirih letih odhodki za turistično promocijo, preračunani na vsako nočitev v istem obdobju, višji od 50 evrov. Pri dveh je ta znesek presegel 1.000 evrov na vsako nočitev v štirih letih! Na tem mestu se ne bomo spuščali v razkrivanje ali komentiranje vzrokov, ki so posamezno občino pripeljali do takšnih naložb v turistično promocijo. Gre pa vsekakor za nekoliko nenavaden pojav.
