Kdo je največ porabil za odnose z javnosti?
Ankaran: 19 evrov na prebivalca
Če pogledamo absolutne zneske, je na prvem mestu prestolnica. Skoraj 600.000 evrov, kolikor so v ta namen porabili v Ljubljani, pomeni skoraj petino celotnega zneska, ki so ga za odnose z javnostmi lani porabile slovenske občine. Da prestolnica veliko vlaga na to področje, je povsem razumljivo.
Bolj presenečajo relativni zneski, začenši z vodilnim Ankaranom. V občini Gorenja Vas – Poljane so za piar porabili 115.000 evrov, kar je za relativni majhno občino precej zajeten znesek. Na prebivalca to znaša 15,5 evra. Povprečje za Slovenijo sicer znaša 15.000 evrov na občino, če pogledamo absolutne zneske, oziroma 2,26 evra na prebivalca, če pogledamo relativne.
Kdo je največ porabil za protokol?
Ankaran: 68 evrov na prebivalca
V Ankaranu so skupaj za protokolarne namene porabili 220.000 evrov, kar občino po absolutnem znesku uvršča na zelo visoko sedmo mesto. V povprečju so za izvedbo protokolarnih dogodkov slovenske občine sicer lani porabile 39.000 evrov, oziroma dobrih pet evrov na prebivalca. Ponovno je pri absolutnem znesku prva Ljubljana s 676.000 evri, kar pa je – preračunano na prebivalca – zgolj povprečna poraba (2,35€, 145. mesto).
Kje so največ vložili v informatizacijo?
Ankaran: 18 evrov na prebivalca
Najprej: odhodke na kontnem mestu 0402 (informatizacija uprave) so zabeležili le v 68 občinah. Bi nas moralo skrbeti? Ponovno in nepresenetljivo vodi Ljubljana z 1,6 milijona evrov – to je dobra tretjina celotnega zneska, ki so ga lani za informatizacijo porabile slovenske občine. Četudi zagovarjamo vitke občine, ki delujejo čim bolj učinkovito, bi nam tem odhodkovnem mestu raje videli večjo porabo (seveda pod pogojem, da je denar vložen pametno, naložbe pa transparentne). En evro v povprečju na prebivalca je malo. V relativnem smislu je ponovno v ospredju Ankaran, ne vemo pa, koliko je morala ta mlada občina vložiti v osnovno informacijsko opremo, koliko pa v razvoj e-občine.
Kdo je porabil največ za občinsko administracijo?
Kostel: 814 evrov na prebivalca
Katere občinske uprave so najdražje je le težko ugotoviti z enim samim kazalnikom: občine so po svojem ustroju in delovanju le pogojno primerljive. Morda še najboljšo primerjavo omogočajo odhodki za administracijo občinske uprave (kontno mesto 06039001 v zaključnih računih). V povprečju je vsak od nas lani dal za delovanje občinske uprave 93 evrov. To pravzaprav ni tako malo. Daleč največ so v ta namen dali prebivalci mikroobčin, kot so Kostel, Osilnica ali Solčava. To ni presenečenje. Bolj zanimivo je, kje je občinska uprava najcenejša. Tudi to so namreč precej majhni kraji. Najcenejšo občinsko upravo ima Prebold – le 44 evrov na prebivalca. Sledita občini Hoče-Slivnica in Šenčur z nekaj manj kot 46 evri. Med mestnimi občinami je najcenejši Maribor, kjer je lani vsakega meščana občinska administracija stala 55 evrov.
A ponovno dvojno opozorilo. Prvič, občine so po ustroju različne. In drugič, primerjava odhodkov na ne pove nič o tem, kaj občani za ta denar dobimo. In 50 evrov za slabo storitev je veliko več kot 200 evrov za odlično.
