Kraji, kjer je trg dela odporen na COVID19

Število delovnih mest v Sloveniji se je med februarjem in junijem zmanjšalo za 14.000 ali za 1,6 odstotka. Na letni ravni je padec nekoliko manjši, za slabih 13.000 mest, oziroma za 1,4 odstotka. Za razmeroma kratko obdobje štirih mesecev je to precejšnje zmanjšanje: cena epidemije.

OBČINE.

A kaj to pomeni za občine? Že ob prejšnji krizi se je pokazalo, da je krizno stanje zelo različno vplivalo na obstojnost delovnih mest po različnih krajih. Tako lahko ugotovimo, da se je v 61 občinah število delovnih mest po izbruhu epidemije povečalo, medtem ko je v sedmih število ostalo nespremenjeno. V petih občinah je rast – vsaj relativno gledano (torej v odstotkih) zelo izrazita: zaposlenost v teh krajih se je povečala za več kot 6 odstotkov. Večinoma gre za zelo majhne kraje, kjer že majhna sprememba absolutnega števila povzroči velik nihaj relativnega kazalnika. A ne vedno. Izjema je Hrastnik: tu se je število delovnih mest povečalo za 6,5 odstotka, v absolutnem številu pa za 143 delovnih mest. To je največji skok med vsemi slovenskimi občinami.

ODPORNI NA VIRUS.

Na letni ravni je skok nekoliko manj izrazit, a s 108 novimi delovnimi mesti med junijem 2019 in junijem 2020 je Hrastnik še vedno na petem mestu. Na letni ravni se je število delovnih mest v tem zasavskem kraju povečalo za skoraj pet odstotkov. V tem obdobju se je število delovnih mest sicer najbolj povečalo v Ljubljani: za 695. To pomeni, da kriza ni izraziteje vplivala na število delovnih mest v prestolnici: res je, da je število po februarju na največjem trhu dela v Sloveniji tudi najbolj upadlo, a je bilo junija zaradi hitre rasti v drugi polovici lanskega leta v Ljubljani še vedno nekoliko več zaposlenih  kot v enakem času lani.  Relativno gledano ta rast ni velika (0,3 odstotka).

tabela:

OBČINE, KJER SE JE ŠTEVILO DELOVNIH MEST NAJBOLJ POVEČALO

Na drugem mestu je Ajdovščina, kjer je bilo poleti 399 delovnih mest več kot pred enim letom, na tretjem pa Pesnica z 200 novimi zaposlitvami. To pomeni, da se je v Ajdovščini število delovnih mest v enem letu povečalo za 5,9, v Pesnici pa kar za 13,1 odstotka – in to ne glede na COVID19.

Zaradi dinamike v drugi polovici leta je tako kar v 84 občinah število delovnih mest tudi po epidemiji višje kot je bilo pred enim letom. V osmih občinah se je število v tem času povečalo za več kot 10 odstotkov. Še v 14 občinah je bila rast zelo visoka, med šestimi in desetimi odstotki. Ponovno je relativna rast najvišja v zelo majhnih krajih. A blizu vrha seznama najdemo – poleg že omenjenih – tudi Vipavo, Mengeš in Gorenjo vas – Poljane.

NA RESPIRATORJU.

A žal za večino krajev takšna gibanja vendarle ne veljajo. Če pogledamo relativne številke, je COVID19 najbolj prizadel trg dela v Destrniku in Zavrču. Padec je bil znaten – torej večji kot 6,9-odstoten – v 21 občinah. V devetih krajih se je število delovnih mest zmanjšalo za več kot 10 odstotkov. Če pogledamo absolutne številke, je padec največji v Kopru. V enem letu je v Kopru izginilo skoraj 1.600 delovnih mest. V Velenju se je število zmanjšalo za 1.417 in v Mariboru za 1.229 delovnih mest. Padec je torej največji v mestnih občinah. Največkrat je za upad kriva epidemija, a ne vedno. V Mariboru, Kranju in Novem mestu so večino delovnih mest izgubili po februarju. Ne pa tudi v Kopru: tam je do upada prišlo že v drugi polovici lanskega leta. Vzrok za krčenje trga dela v Kopru torej ni samo epidemija.

In v nemestnih občinah? Najhuje je v Piranu, kjer je epidemija odnesla 648 zaposlitev – trg dela v tem letoviškem kraju se je v enem letu zmanjšal za skoraj 10 odstotkov. Močan upad smo izmerili še v Kidričevem, Cerkljah na Gorenjskem, Laškem in Radovljici. Za Kidričevo velja podobno kot za Koper – virus je le poslabšal gibanje, ki je bilo že prej izrazito negativno.

tabela 2

KJE SE JE ŠTEVILO DELOVNIH MEST NAJBOLJ ZMANJŠALO?

tabela 3:

UČINEK PANDEMIJE? KJE SE JE ŠTEVILO DELOVNIH MEST NAJBOLJ ZMANJŠALO PO FEBRUARJU?

OPOMBE ZA KONEC 

A zgodba še ni zaključena. Prvič, gre le za prvi val epidemije. Ne vemo, kaj nas pred uvedbo cepiva še čaka po tej plati. Drugič, težko je napovedati, kakšne srednjeročne učinke na trg dela bo imel spomladanski upad gospodarske aktivnosti in kako bo gospodarstvo okrevalo jeseni. Prve napovedi so ugodne, a previdnost ni odveč. In tretjič, upoštevati moramo, da gre pri slovenskih občinah večinoma za zelo majhne trge dela. Z drugimi besedami, če na ravni Slovenije, Ljubljane in še nekaterih največjih slovenskih mest še lahko z dovolj zanesljivosti govorimo o učinkih pandemije, je to pri večini druguih krajev precej težje. Premiki pri zaposlitvah v teh krajih so morda povezani z virusom, lahko pa z nečim povsem tretjim. Glede na gibanja v Sloveniji in na izrazit padec števila delovnih mest po februarju lahko vseeno s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da gre pri večini zaposlitev za učinke pandemije in z njo povezane krize.

Sprememba števila delovnih mest – celotna tabela