Največji delež bruto prihodkov prebivalcev prinašajo plače. A v katerih občinah imajo večji delež pokojnine, kje je pomembnejši kapital in kje več prispevajo socialni transferji?
Pred časom smo objavili pregled povprečnih bruto prejemkov prebivalcev po občinah kot nov zelo zanimiv podatek, ki ga po novem redno objavlja Statistični urad RS. Poleg tega SURS objavlja še dodatni pogled na bruto prejemke: dostopni so tudi podatki o njihovi strukturi.
Najprej Slovenija. Kot smo objavili zadnjič, je po zadnjih objavljenih podatkih (ti so za leto 2019) prebivalec Slovenije prejel letno 13.298 evrov. Velika večina teh prihodkov izvira neposredno iz dela, torej iz plač (ali honorarjev): dohodek iz dela prispeva 73 odstotkov vrednosti skupnih bruto prejemkov. Dobrih 17 odstotkov skupnih prejemkov prihaja iz pokojnin. Starševski, družinski in socialni prejemki znašajo 5 odstotkov skupnih bruto prejemkov. Iz premoženja, kapitala in drugih oblik pa naj bi Slovenci leta 2019 prejeli 4,5 odstotka svojih dohodkov.
PLAČE.
Razpon deleža, ki ga prispevajo plače k povprečnemu bruto dohodku, je precejšen. V Svetem Andražu v Slovenskih Goricah plače prispevajo kar 82,4 odstotka dohodka, ki ga prejmejo prebivalci občine. Delež je zelo visok, višji od 80 odstotkov, še v štirih občinah. Podoba je obrnjena v Hodošu, kjer plače pomenijo le dobro polovico bruto prejemkov prebivalcev – natančneje 53,7 odstotka.
Sicer so vrednosti po občinah razporejene precej enakomerno: v večini občin torej plače prispevajo delež bruto dohodkov, ki je blizu povprečne vrednosti za 212 občin. (Da je razporeditev zelo pravilna, lahko vidimo tudi iz tega, da se povprečje za 212 občin skoraj ne razlikuje od slovenskega povprečja). Vrednost bolj izrazito odstopa pri 23 občinah, kjer je delež plač manjši od 70 odstotkov, ter pri 25, jer je ta vrednost višja od 78 odstotkov.
| Tip dohodka | povprečni znesek | delež |
| Dohodek iz dela | 9.728 € | 73,2% |
| Pokojnine | 2.303 € | 17,3% |
| Starševska nadomestila, družinski in socialni prejemki | 669 € | 5,0% |
| Dohodek iz premoženja, kapitala in drugi prejemki | 599 € | 4,5% |
| Bruto prejeti dohodek – SKUPAJ | 13.298 € | 100% |
POKOJNINE.
Tu razpon znaša med 26,4% (Hodoš) in 9,4% (Sveti Andraž v Slovenskih Goricah) – to je torej povsem zrcalna podoba glede na delež plač, kar je pričakovano: deleži različnih socialnih ali kapitalskih prejemkov so razmeroma nizki. Za 15 občin so se pri SURS odločili, da je podatek o povprečnem prejemku iz pokojnin zaupne narave. Pomenljivo je, da je v kar 35 občinah pokojnine prispevajo več kot 20 odstotkov bruto prejemkov prebivalstva. To je precej.
RAZLIČNI DRUŽINSKI IN SOCIALNI PREJEMKI.
V dveh občinah pomenijo starševska nadomestila, družinski in socialni prejemki več od 10 odstotkov bruto dohodkov prebivalstva. Ti dve občini sta Dornava (11,2%) in Kuzma (10%). Relativno najmanj prejemkov te vrste dobijo prebivalci Mežice (3,1%). Med mestnimi občinami po nizkem deležu socialnih prejemkov izstopa Nova Gorica (4,2%) – vsaj če upoštevamo občine, za katere je podatek na voljo. Pri kar 61 občinah je podatek o teh prejemkih zaupne narave.
DAS KAPITAL.
In kje so doma »kapitalisti«? Torej kje najdemo najvišje deleže dohodka iz premoženja, kapitala in drugih virov. Daleč najbolj izstopa Trzin, kjer premoženje prinaša 12,4 odstotka bruto prejemkov prebivalcev. V Šenčurju in Ljubljani na drugem in tretjem mestu je ta delež že precej nižji: 8,7% in 8,5%. Pravzaprav je »kapital« očitno skoncentriran le v manjšem številu krajev: le v trinajstih občinah je delež dohodka, ki ga prinaša premoženje, višji od slovenskega povprečja, torej od petih odstotkov. Seveda pri tem upoštevamo le kraje, kjer podatek ni zaupne narave: za 76 občin je podatek o povprečnem bruto dohodku iz premoženja in kapitala »vojna tajna«.
Je v teh manjkajočih občinah dohodek iz premoženja tako nizek, da podatki o teh krajih ne vplivajo na splošno sliko? Niti ne. V manjkajočih občinah je povprečni dohodek iz premoženja višji od povprečnega za Slovenijo in od povprečja za tiste občine, kjer je podatek na voljo. Kako to vemo? Skupaj so slovenski »kapitalisti« leta 2019 zaslužili 1,2 milijarde evrov. Vemo tudi, da so v 136 občinah, kjer je podatek na voljo, skupni prejemki iz teh virov znašali milijardo evrov: V 76 občinah s skupaj 330.000 prebivalci je dohodek iz premoženja prinesel skupaj 210 milijonov evrov ali 635 evrov na prebivalca. Povprečje za Slovenijo je 599 evrov.
Tudi v »bogatem« Trzinu dohodek iz premoženja pravzaprav ne prinaša zares velikega deleža: ta delež je v Trzinu več kot petkrat manjši od tistega, ki ga prinaša dohodek iz dela. Na ravni Slovenije plače prispevajo 16-krat več dohodka kot ga premoženje. Ob tem se lahko vprašamo dvoje. Prvič, ker Slovenci nimamo tako zelo malo premoženja, ali razmeroma nizki prihodki iz tega vira pomenijo, da s premoženjem slabo upravljamo? In drugič, ali so ti prejemki res tako nizki? O točnosti podatka ne dvomimo – a nizek delež nam lahko daje misliti, da je kar nekaj naših sodržavljanov precej spretnih pri prikrivanju svojih prihodkov iz premoženja. A to je že povsem druga zgodba.
