Konference, ki jo je na Ljubljanskem gradu organiziral CeGD (Center za podporo razvoju e-upravljanja), se je udeležilo 150 predstavnikov mest, stroke in podjetij iz 29 držav. Med njimi je bila vrsta županov in podžupanov prestolnic, ugledni strokovnjaki, kot denimo arhitekt Boris Podrecca ali futurolog Jerome C. Glenn, avtor projekta Millennium, ter predstavniki evropskih ustanov.
Vzorni primer: Dunaj.
Poleg strokovnih pogledov o metodi previdevanja kot eni najučinkovitejših znanstvenih metod za upravljanja mest v prihodnosti so bili med najbolj zanimivimi vsebinami konference zagotovo primeri dobrih praks. Med njimi je izstopal Dunaj, eno od najuspešnejših evropskih mest, ki je praviloma prav na vrhu različnih mednarodnih primerjav.
Kot je povedala dunajska podžupanja Maria Vassiliakou, se mesto sooča s številnimi zahtevnimi izzivi. Te denimo prinašajo številni priseljenci in vse večja gostota prebivalstva. Toda kot pravi dunajska podžupanja: „Gostota je lahko čudovita stvar, če se je lotimo pametno.“ V Dunaju pri načrtovanju opuščajo princip monokulturnih mestnih con in ga nadomeščajo z mešanimi območji, kjer se prepletajo stanovanjski deli s prostori za trgovine in storitvene dejavnosti. Druga pomembna smernica je podpora razvoju tako imenovanega urbanega kmetijstva in zelenih območij. Urbano kmetijstvo je modni trend, ki se v najbolj napredno vodenih mestih hitro uveljavlja. Na Dunaju mestna uprava ozelenjuje degradirana območja, jih spreminja v parke, a tudi v zelenjavne vrtove in sadovnjake. Rezultati: boljše okolje, spodbujanje vrtičkarstva pomaga izboljševati socialno vključenost nekaterih občutljivh skupin, mesto pa povečuje stopnjo samooskrbe s svežo zelenjavo in sadjem.
Slediti potrebam ljudi.
Mestni načrtovalci namenijo veliko pozornosti tudi prometu. Infrastrukturo spreminjajo tako, da je bolj prijazna do pešcev in kolesarjev, ob tem pa ves čas preurejajo mestni promet tako,da čim bolj sledi potrebam ljudi. Pomembno področje je tudi povečevanje energetske neodvisnosti mesta zlasti s sončnimi elektrarnami na strehah velikih javnih zgradb.
Kot je pozneje na okrogli mizi županov jugovzhodne Evrope povedal povedal ljubljanski mestni glavar Zoran Janković, uspeh Dunaja dobro opazimo tudi pri nas. Razvojna vizija Ljubljane je namreč na samosvoj in edinstven način združiti srednjeevropsko urejenost in lepoto Dunaja s sredozemsko živahnostjo Barcelone.
Zanimivih prispevkov in izrečenih misli na konferenci je bilo preprosto preveč, da bi jih v tem pregledu lahko zajeli (več najdete na spletnih straneh organizatorja www.cegd.eu, oziroma www.ljubljanaforum.org ). Nekaj primerov: Georg Wilms, podpredsednik iniciative Siemens One (Siemens One ponuja celovite rešitve na ključ za velike komplekse kot so letališča, bolnice ali celo cela mestna območja) je komentiral, da niso razvojni megatrendi, o katerih se zdaj toliko govori in piše, nič novega, pač pa so prisotni že stoletja. Kar se je spremenilo, so razsežnosti: ti izzivi so postali velikanski. Pametni razvoj mest po Wilmsovih besedah vključuje in prepleta konkurečnost, okolje in kakovost življenja. Ti trije aspekti tvorijo trikotnik in morajo biti uravnoteženi – slab razvoj v eni točki škoduje tudi ostalima dvema. Futurist Jerome C. Glenn je poudaril vlogo sistemov kolektivne inteligence, ki bodo izboljšali urbano upravljanje.
Glavne ugotovitve.
Pomemben aspekt konference je bilo mednarodno sodelovanje, zlasti v jugovzhodni Evropi in v podonavskem prostoru. Tega se je dotaknil tudi arhitekt Boris Podrecca, ki je predstavil ustvarjalnost prostora regije med Milanom, Dunajem, Beogradom in Jadranskim morjem z realiziranimi arhitekturnimi projekti. Zoran Janković je na okrogli mizi županov poudaril, da so lahko mesta v Jugovzhodni Evropi še bolj povezana, saj so mesta v regiji večinoma starejša od držav s tradicijo sodelovanja in povezovanja.
Glavne ugotovitve konference najbolje povzamejo besede Blaža Goloba, direktorja Centra za podporo razvoju e-upravljanja in pobudnika Ljubljana Foruma: za uspešni razvoj Donavske regije in blaginjo prihodnosti mest je potreben nov način upravljanja . Pri tem lahko naša država odigra pomembno vlogo: “Slovenija je pozicionirana kot promotor trendov in razvojev in zato je namen konference povezati projekte, promotorje razvoja urbanih regij Jugovzhodne Evrope z znanjem in izkušnjami.”
Zamujena priložnost
Podpredesednik Evropske investicijske banke (EIB) Anton Rop je osvetlil vlogo banke pri financiranju v trajnostni razvoj naravnanih projektov na ravni lokalnih skupnosti. Pri tem je opomnil, da je Slovenija precej neučinkovita pri pridobivanju „lahko dosegljivih sredstev“, ki jih ponuja EIB, kar je „presenetljivo in težko razumljivo“. JESSICA (Joint European Support for Sustainable Investment in City Areas) sodi med najpomembnejše instrumente banke in je v cloeti namenjen trajnostnemu razvoju mest – Slovenija vanj denimo ni vključena. Poleg tega si med članicami Evropske unije le slovenske občine si ne morejo neposredno sposojati denarja pri EIB.
