Katera področja občinska oblast ocenjuje kot temeljna, ko gre za dvigovanje ravni kakovosti življenja v Ljubljani?
Kakovost življenja v Ljubljani je že danes na visoki ravni, česar se včasih sami morda ne zavedamo dovolj. Primerjave s tujino, še posebej, če se tudi v drugih mestih sprehodimo zunaj turistom namenjenih območij, razkrijejo, da ima slovensko glavno mesto vse, kar imajo druge prestolnice, z dodatno prednostjo kratkih razdalj. V Ljubljani pijemo čisto vodo iz pipe, 50 odstotkov površin je zelenih in jih vsako leto še nadgrajujemo z novimi parki, zelenicami,… V središču mesta imamo ogromno površino, namenjeno pešcem, kjer njihove poti krajšata električni vozili. Imamo izjemno kakovostne vrtce, četrtne mladinske centre in bogat izbor kulturnih in družabnih dogodkov, za nami je več kot uspešno izpeljan Unescov program Svetovne prestolnice knjige. Ljubljana je občina po meri invalidov in vključena v mrežo Svetovne zdravstvene organizacije starosti prijaznih mest. Smo najvarnejše mesto v tem delu Evrope in od letos tudi mesto zatočišče za preganjane pisatelje.
Kje je potrebno največ postoriti?
Vse prednosti in aktivnosti, s katerimi vsak dan prispevamo k večji kakovosti na različnih področjih družbenega življenja, je skoraj nemogoče našteti. Kot prioritetni področji v tem mandatu pa obravnavamo ureditev prometa in komunalne infrastrukture na celotnem območju Ljubljane. Treba je vedeti, da v Ljubljano, ki ima 280.000 prebivalcev, vsak dan vstopi več kot 130.000 dodatnih avtomobilov dnevnih migrantov. Najbolj sveži novosti sta vzpostavitev sistema izposoje koles BicikeLJ, s katerim še bolj spodbujamo kolesarjenje in nova garažna hiša pod Kongresnim trgom, ki je tik pred odprtjem in s katero rešujemo zagate parkiranja tako bližnjih prebivalcev kot obiskovalcev mestnega središča. Na področju urejanja komunalne infrastrukture pa je zelo zgovorna informacija, da na začetku prejšnjega mandata približno 25 odstotkov gospodinjstev v Ljubljani ni bilo priključenih na kanalizacijsko omrežje. S pospešenimi aktivnostmi smo ta odstotek v štirih letih vidno zmanjšali, še posebej v zadnjem mesecu, ko se zaključuje celostna ureditev komunalne infrastrukture na območju Rakove Jelše.
Ljubljanski župan Zoran Janković je v svojem programu napovedal, da se bo Ljubljana do leta 2014 s sedanjega 77. mesta uvrstila med 10 najboljših na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja v mestih. Kakšni so bili razlogi za zastavitev tako ambicioznega cilja?
Vsi, ki poznamo župana, vemo, da je med redkimi, ki si upajo javno priznati, da so ambiciozni in da si želijo uspeha. Ocenjujem, da je poleg njegovih vodstvenih sposobnosti in občutka za sočloveka, tudi to razlog, da je Ljubljana v preteklih štirih letih doživela tako opazen preporod.
Zakaj so kot merilo za dvig kakovosti življenja Ljubljančanov bili izbrani ravno Mercerjevi kriteriji?
Za Mercerjevo raziskavo smo se odločili, ker je v svetu najbolj priznana in pogosto tudi temelj mnogim drugim raziskavam in študijam. Poleg tega je zastavljena dovolj široko, saj spremlja značilnosti in kakovost življenja v kar 420 mestih po vsem svetu.
Kolikšen izziv predstavlja zastavljeni projekt za Ljubljano in kako bi ocenili njegovo zahtevnost? Na kakšne načine se ga je občinska oblast lotevala do sedaj in s kolikšnim uspehom?
Cilj je visok in zelo ambiciozen, kljub temu pa ga ne sprejemamo kot pritisk, temveč nam pomeni predvsem pozitivno spodbudo k še boljšemu delu. Skrb za kakovost se v Ljubljani tudi ni začela z lestvico Mercer, saj smo temu pod vodstvom župana Zorana Jankovića namenili že cel prejšnji mandat, ko je bilo uspešno izvedenih več kot 500 manjših in večjih projektov.
Kakšen je bil, oziroma bo, prvi korak?
Pri projektu Mercer je bil naš prvi korak analiza rezultatov in primerjava s prvouvrščenim Dunajem, sledil je delovni obisk v avstrijskem glavnem mestu in sedaj že potekajo aktivnosti na področjih, ki bi po naših ocenah lahko bila zanimiva tudi za Ljubljano.
Pri katerih dejavnikih kakovosti življenja lahko, glede na Mercerjeve kriterije, lokalna oblast ustvari bistvene spremembe? Ali obstajajo področja, na katera, bodisi zaradi morebitnega omejenega polja moči, bodisi zaradi značaja dejavnikov samih, ne more občutneje vplivati?
Res je, da lahko vodstvo mesta neposredno vpliva le na nekatere merjene dejavnike, kot na primer na kakovost javnega prometa, ureditev komunalne infrastrukture, gradnjo dodatnih športnih objektov, raznolikost kulturne ponudbe in kakovost primarnega zdravstva. K dobrim odnosom s sosednjimi državami, kar je recimo tudi kriterij, lahko prispevamo delno tako, da aktivno sodelujemo z glavnimi in tudi drugimi mesti, izmenjujemo izkušnje in dobre prakse. Kakovost in zanesljivost poštnih in bančnih storitev ter letališke povezave pa so primeri kriterijev, na katere kot mesto neposrednega vpliva nimamo.
Zakaj in kako bomo Ljubljančani živeli bolje, če se Ljubljana uvrsti med prvo deseterico na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja v mestih?
Samo zaradi visoke uvrstitve na lestvici seveda ne bomo živeli bolje, takšno razmišljanje bi bilo naivno. Kakovost življenja v Ljubljani vsako leto dodatno povečujemo s premišljeno zastavljenimi prioritetami in z njimi povezanimi projekti ter aktivnostmi, ki jih v mestni upravi, javnih podjetjih in naših zavodih odgovorno in predano izvajamo v dobrobit mesta in njegovih prebivalcev. Poleg tega spremljamo dogajanje v drugih evropskih glavnih mestih in povzemamo tiste dobre prakse, ki so za Ljubljano smiselne. Uvrstitev na lestvici za nas pomeni predvsem posledico, odraz vsako leto večje kakovosti življenja v mestu.
