V času zadnjega mandata je daleč največ sredstev iz evropskih skladov prejela Ljubljana, kar glede na velikost in pomen mesta ne preseneča. Ljubljana je po uradnih podatkih skupaj prejela 24,5 milijonov evrov. Preračunano na prebivalca to znese 87 evrov, kar Ljubljano uvršča na 169. mesto.
Na drugem mestu po skupno pridobljenih sredstvih v obdobju 2010 – 2013 je občina Mokronog-Trebelno (13,8 milijonov), sledijo pa Puconci (13,1 milijona). Obe občini sta seveda prav na vrhu seznama po pridobljenih evropskih sredstvih na prebivalca: Mokronog-Trebelno je s 4.679 evri na prvem mestu tega seznama, Puconci pa s 2.147 evri na četrtem.
Tudi sicer so na vrhu lestvice EU sredstev na prebivalca majhni kraji, kar ponovno ne preseneča. Toda kateri projekti so te kraje izstrelili na vrh? Daleč največji projekt, financiran z evropskimi sredstvi v Mokronogu, je gradnjo širokopasovnega omrežja. Za ta projekt so v občini na razpisu dobili dobrih 12 milijonov. V Mokronogu so bili doslej na razpisih uspešni devetkrat. V Puconcih so več kot 12 milijonov pridobili za gradnjo Razvojnega centra za nove materiale, pogone in tehnologije. V Kostelu bodo gradili podjetniški inkubator: za pripravo prve faze so na razpisu leta 2012 pridobili 1,7 milijona evrov. Bolj razpršena so sredstva, ki jih je iz skladov EU pridobila Velika Polana: med sedmimi projekti so največ (dobrih 700.000 evrov) dobili za Deželo štorkelj. Med mestnimi občinami je bil relativno najuspešnejši Ptuj s 359 evri na prebivalca, sledita Nova Gorica in Murska Sobota.
Seveda vrednosti iz razpisov niso povsem enake kot dejanski prilivi v občinski proračun. A težave so tudi s podatki iz občinskih zaključnih računov. Kot smo že večkrat opozorili, postopki pri vpisovanju podatkov na posamezne konte niso dovolj standardizirani. Na drugo zagato so nas prijazno opozorili v eni od večjih slovenskih občin. Evropska sredstva so dostikrat zabeležena kot evropska le pri nosilki projekta, pri drugih občinah, ki so vključene v projekt, pa so ta sredstva skrita na drugih kontih (na primer kot transfer iz drugih občin).
Značilen primer je prav tisti, ki je izstrelil občino Mokronog-Trebelno na vrh seznama – torej gradnja širokopasovnega omrežja. Mokronog-Trebelno je nosilka projekta, v katerega je vključenih še pet občin. Največjo težo med njimi ima Trebnje, ki je v resnici prejelo največ denarja, povezanega s tem projektom. Toda to ni razvidno ne iz finančnih podatkov v zaključnih računih občin, ne iz državnih podatkov o črpanju evropskih sredstev. V večini primerov šele natančen vpogled v projekt pokaže, kam so sredstva zares šla. Bržkone občina Mokronog-Trebelno ni bila po naključju izbrana za nosilko projekta – čeprav ne poznamo podrobnosti, lahko del uspešnosti projekta za vseh šest občin skoraj zagotovo pripišemo tej občini. Vendarle pa primer kaže, da moramo celo podatke, ki jih črpamo iz uradnih zaključnih računov, brati z določeno mero previdnosti.
