Manj kot štiri leta za stanovanje v Trbovljah, več kot 14 let v Kranjski Gori

Cene nepremičnin po Sloveniji so precej različne – med najnižjimi in najvišjimi povprečnimi cenami za kraje je več kot trikratna razlika. A tudi med povprečnimi plačami so razlike precej velike: tisti v Osilnici na primer zaslužijo le polovico tistega, kar prejmejo zaposleni v Cerkljah na Gorenjskem. Zato je poleg absolutnega podatka o cenah nepremičnin zanimiv tudi podatek, ki vzporeja cene in plače ter nam de facto pokaže dostopnost stanovanj za prebivalce po posameznih krajih.

Glavna ugotovitev: razlike so zelo velike.

V Trbovljah so za nakup povprečnega stanovanja (za izračun smo vzeli stanovanje s 70 kvadratnimi metri) dovolj štiri povprečne letne neto plače (natančneje 3,88). Stanovanja v Trbovljah so med najcenejšimi v Sloveniji, plače pa blizu povprečja za državo. Rezultat: zelo visoka raven dostopnosti stanovanj. Manj kot pet letnih plač je potrebno v povprečju plačati za stanovanje še v sosednjih Zagorju in Hrastniku, Gornji Radgoni, Krškem, Ljutomeru, Slovenski Bistrici in Ravnah na Koroškem. Zanimivo je, da sta na vrhu seznama kar dve večji slovenski občini z zelo dobrimi prometnimi povezavami: Krško in Slovenska Bistrica.

Na drugem koncu spektra je Kranjska Gora, kjer mora prebivalec za nakup stanovanja delati v povprečju tri in pol krat dlje časa kot  v Trbovljah: štirinajst let in pol. Kranjska Gora je po cenah nepremičnin v slovenskem vrhu in zaostaja le za Piranom, plače pa so celo nekoliko nižje kot je slovensko povprečje. V Ljubljani je za nakup povprečnega stanovanja potrebnih dobrih deset letnih plač. Zelo podobno je v ljubljanski okolici: v povprečju nekoliko ugodnejše cene in v povprečju nekoliko nižje plače, a razmerje je podobno kot v prestolnici. Več kot deset let (in več kot v Ljubljani ali njeni okolici) je treba delati za stanovanje še na Obali z izjemo Kopra, kjer je – tudi zaradi plač, ki skoraj dosegajo ljubljanske, za stanovanje v starem središču potrebnih nekaj manj kot 10 letnih plač.

Kot vse statistične kazalnike je potrebno tudi podatke o izračunu dostopnosti stanovanj brati s previdnostjo. Glavna zagata je v podatku o povprečnih izplačanih plačah. Kazalnik v sebi skriva še drug podatek, namreč o strukturi delovnih mest – ne gre torej za primerjavo plač za enako ali podobno delo.

Kaj nam kazalnik torej pokaže? Prvič, daje nam zanimiv dodaten pogled na nepremičninski trg in ponuja kakovostno razlago za nekatera gibanja (na primer za gibanje cen nepremičnin v občinah v ljubljanski okolici). Drugič, daje nam dodaten pomemben vpogled v življenjski standard prebivalcev posameznih krajev. Kazalnik o dostopnosti stanovanj pa sam po sebi še ni dovolj, da bi lahko z njegovo pomočjo sklepali o privlačnosti krajev za priseljevanje.

In privlačnost?

Analiza privlačnosti za priseljevanje, ki smo jo za mestne občine naredili pred nekaj leti, potrdi zdravorazumsko ugotovitev: ljudje se selijo tja, kjer so dobre službe in poceni stanovanja. Res je, da so štiri letne plače v Trbovljah dovolj za nakup povprečnega stanovanja. Toda z več kot 18-odstotno brezposelnostjo kraj novim priseljencem ne daje dosti obetov, da bodo do plače sploh prišli – vsaj v kraju samem. Podrobnejša analiza privlačnosti krajev presega domet tega članka.  Vendarle smo za hiter prvi vtis in boljše razumevanje kazalnika o dostopnosti stanovanj slednjega dopolnili še s podatkom o brezposelnosti v kraju.

Pogledali smo torej, kje so stanovanja najbolj dostopna, brezposelnost pa najnižja. Odgovor je osupljiv: zmagovalno kombinacijo dostopnih stanovanj in relativno nizke brezposelnosti imajo v Posočju. Zakaj osupljiv? Ker gre za kraje z demografsko izrazito neugodnimi gibanji. Možnih je več razlag. Prva je ta, da gre za še neodkrito priložnost in da bo do preobrata na demografskem področju še prišlo. Druga pa je morda ta, da za Slovence ni dovolj ne dostopnost stanovanj, ne delovna mesta, ne izjemna kakovost življenja v »planinskem raju«, ne turistični potencial… če v kraju ni hitre ceste.

Podatki v excel tabeli.