Maribor s partnerskimi mesti kot 46. Evropska prestolnica kulture z zanimivimi dogodki vsekakor zbuja pozornost. Če omenimo le dva primera: v okviru akcije Maribor za mir je te dni gostil Dalajlamo in Nobelove nagrajence za mir. Inovativni projekt Urbane brazde umešča med kulturne dogodke okolju vzdržno pridelovanje zdrave hrane.
Toda kako uspešen je projekt Evropska prestolnica kulture v vseh svojih razsežnostih, ne nazadnje tudi finančni? Za oceno Maribora je še povsem prezgodaj. Ena od redkih stvari, ki jih lahko ugotovimo, je to, da ima slovenski projekt enega najmanjših proračunov. Med 36. Evropskimi prestolnicami kulture po letu 1995 je Maribor s 16,7 milijona evrov na 31. mestu po načrtovanih stroških – le pet mest je imelo torej še manjši proračun.
Projekt Evropska prestolnica kulture poteka sicer že 27 let (prva prestolnica so bile Atene leta 1985). Po oceni Evropske komisije je projekt uspešen. Še več, je »ključni mehanizem«, ki ga ima EU na voljo za spodbujanje kulture. Poleg spodbujanja kulturnega utripa in zavesti o skupni kulturni prinaša mestom boljšo infrastrukturo, povečanje števila turistov, okrepitev lokalne kulturne dejavnosti oziroma ti. »kreativnih industrij« ter mednarodno bolj prepoznaven profil.
Bruseljske analize pa ob tem poudarjajo, da ti rezultati ne pridejo sami od sebe. Mesta, ki so bila vključena v akcijo, so zelo različna. Prav tako različni so uporabljeni pristopi in stopnja angažiranosti. Zdi se, da so kandidature mest bistveno bolj resne po letu 2004. Tedaj je Evropska komisija objavila obsežno študijo, ki se je osredotočila na uspešnost izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture med leti 1995 in 2004. Ob nekaterih splošnih ugotovitvah o uspehu študija ne skopari s kritikami. Izpostavlja slabo načrtovanje, pomanjkanje strategij in v nekaterih primerih pomanjkljivo raven organizacije. Za posamezna mesta ni bilo mogoče pridobiti niti podatkov o tem, koliko je projekt prestolnice stal. Analiza pogosto ugotavlja še, da ni bilo jasnega načrtovanja in strategij, ki bi merile na dodatne učinke projekta v turizmu ali gospodarstvu. Ob tem študija ugotavlja še, da se je število turistov v mestih, ki so bila vključena v projekt, povečalo v povprečju za 11 do 12 odstotkov v letu, ko je bilo mesto prestolnica kulture. Večji obisk so zabeležili še leto za tem – seveda pa analiza ni izločila drugih dejavnikov, ki bi utegnili vplivati na spremembo števila turistov.
Povečanje števila obiskovalcev mest ne preseneča, saj proračuni prestolnic kulture po navadi vključujejo precej denarja za promocijo. Maribor varčuje prav v tej točki: za promocijo so namenili le 4,5 odstotka proračuna, oziroma okrog milijon evrov. To je štiridesetkrat manj od najbolj ambiciozno zasnovanega programa prestolnice kulture doslej: Istanbul je denimo za promocijo namenil 40 milijonov evrov ali 14 odstotkov proračuna. Tudi Pecs, ki je le za malenkost večji od Maribora in je »samo« peto največje madžarsko mesto, je leta 2010 za promocijo namenil sedemkrat več (7 milijonov evrov – 20 odstotkov proračuna). Podoben odstotek je v marketinške namene leta 2008 namenil Liverpool. To britansko mesto je izpeljalo enega najuspešnejših – in najbolje pripravljenih – projektov evropske prestolnice kulture doslej. 30 milijonov evrov za promocijo je znatno prispevalo k temu, da se je število turistov v rojstnem kraju Beatlov leta 2008 povečalo za 34 odstotkov.
Proračuni Evropskih prestolnic kulture 1995 – 2012
Evropske prestolnice kulture v presežnikih
Projekt Evropska prestolnica kulture je v 27 letih doslej potekal v 46 mestih in 25 državah. Prva evropska prestolnica kulture so bile Atene leta 1985.
- Najmanjša prestolnica kulture doslej: nemški Weimar leta 1999 ima samo 65.000 prebivalcev.
- Največja prestolnica kulture: Carigrad leta 2010 s 13,4 milijona prebivalcev.
- Največji proračun doslej: v Carigradu so leta 2010 porabili 194 milijonov evrov. Presenetljivo, za projekt EPK jim je uspelo zbrati 288 milijonov: na koncu jim je ostalo neporabljenih sredstev za skoraj 100 milijonov evrov!
- Najmanjši proračun: Reykyavik leta 2000: projekt je izpeljalo šest ljudi za 7,9 milijona evrov. Na koncu jim je pod črto ostalo še 590.000 evrov.
- Najbolj komercialno uspešen projekt EPK: Liverpool leta 2008. Od 155 milijonov so zbrali 20 odstotkov s sponzorstvi in vstopnicami na prireditve. Ocenjeni posredni finančni učinki (rast števila turistov, povečana prodaja itd.) so dosegli skoraj milijardo evrov.
