Največje mesto na svetu? V tem trenutku sta to Šanghaj s 26 in Karači z nekaj manj kot 26 milijoni prebivalcev. A v nekaj letih bo vse svetovne metropole zasenčil megalopolis Džing-Džin-Dži (Jing-Jin-Ji), »največje mesto vseh časov« in bodoča »prestolnica sveta«. Ko bo mesto zgrajeno, naj bi imelo 130 milijonov prebivalcev.
Nova kitajska metropola naj bi se razprostirala od morja do obronkov mongolskih gora. Pogoltnilo naj bi sedanji Peking, pristanišče Tiandžin (Tianjin) – in številna manjša mesta, vasi ter praktično celotno provinco Hebei. Za mestni promet bodo uporabili superhitre vlake s hitrostmi do 300 kilometrov na uro. Mesto bo zgrajeno tako rekoč od temeljev kot pametno naselje, ki bo omogočalo hiter promet in optimalno uporabo vseh virov.
Graf: število prebivalcev v milijonih.
Na nek način so načrti za Jing-Jin-Ji odgovor na sedanje zagate Pekinga (Beijing). Zaradi gostega prometa, dostikrat kaotičnega razvoja, smoga in onsenaženosti so prebivalci sami označili Peking kot mesto »z razmerami, neprimernimi za življenje«. V kitajski prestolnici se zaposleni vozijo na delo tudi tri ure (pozor, v eno smer!). Kot poroča milanska Repubblica, se upokojenci v predmestjih še pred zoro postavijo na železniško ali avtobusno postajo, da držijo vrsto za svoje odrasle potomce, ki delajo v mestu.
V novem mestu se naj nihče več ne bi vozil na delo toliko časa – ne le zaradi superhitrega in pametnega javnega prevoza, ampak tudi zaradi urbane strukture kraja. Vsak del mesta bo imel jasno opredeljeno funkcijo, ki jo je določila vrhovna oblast. Tongčov (Tongchou) bo središče politične oblasti z ministrstvi, upravnimi službami, sedeži velikih državnih družb in vojašnicami. Tiandžin bo raziskovalno, logistično in energetsko središče. Sedanji Peking naj bi obdržal v bližnji prihodnosti predvsem kulturno funkcijo.
Hutong – tradicionalna kitajska mestna četrt – bo v Pekingu kmalu le še preteklost. Foto:RM
Velikopotezni projekt opazovalcev na zahodu ni navdušil. Ti opozarjajo, da imajo načrti superpametne prestolnice še drugo, temnejšo plat: mesto je načrtovano tako, da bo omogočalo kar največji nadzor nad prebivalci in že zaradi urbanističnih prijemov – poleg vseh elementov pametnega mesta – povsem onemogočilo, da bi se ponovile množične demonstracije s trga Tiananmen. Sedanji Peking bo postal izložba za turiste, ob tem pa mesto brez duše – in brez prebivalcev. In – ne nazadnje – mesta niso le množice stavb, ampak so predvsem živi organizmi, preplet številnih formalnih in neformalnih omrežij, ki jih spletejo ljudje med seboj. Kitajska vlada verjame, da ta preplet lahko v celoti ustvari in ga nadzoruje.
Pripravljeni na varovanje ljudske oblasti pred ljudstvom. Fotografija: Robert Mulej
Kitajci ne skrivajo, da naj bi postal Jing-Jin-Ji nova »prestolnica sveta«. Sedanji Peking je z več kot 16 tisoč kvadratnimi kilometri orjaško mesto, ki je po površini desetkrat večje od Londona ali New Yorka in je le malo manjše od Slovenije. Površina Jing-Jin-Jija naj bi dosegla stotisoč kvadratnih kilometrov. Kitajska sicer načrtuje še vrsto podobnih megalopolisov – po pisanju revije The Economist naj bi bilo teh supermest na Kitajskem kar 13. Jing-Jin-Ji bo (seveda) največje, drugo veliko središče bo v delti Biserne reke (Chu Jiang) in bo združevalo Šendzen (Shenzen) in Guangčov (Guangzhou), tretje pa v delti reke Jangce (Chang Jiang) s Šanghajem (Shanghai) in Čengdujem (Chengdu).
