Samo v Ljubljani je praznih stanovanj za celo Celje: več kot 21.000. Skupna uporabna površina teh stanovanj znaša 1,2 milijona kvadratnih metrov: po hitri oceni vrednost teh stanovanj presega 3 milijarde evrov.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2011 v Sloveniji približno 844.000 stanovanj, od tega pa kar 153.789 praznih. To je 18 odstotkov. Skupna uporabna površina praznih stanovanj v državi presega 11 milijonov kvadratnih metrov.
Mrtvi kapital? Vrednost neizkoriščenega stanovanjskega fonda je težko izkoristiti. Med občinami z najvišjim deležem praznih stanovanj je kar nekaj demografsko ogroženih krajev kot na primer Osilnica. Prav na vrhu seznama sta sicer podravski občini Cirkulane in Zavrč. V Cirkulanah je denimo od 1.500 stanovanj po uradnih podatkih kar 627 praznih: 42 odstotkov. Najmanj praznih stanovanj imajo v krajih s tradicionalno industrijo: prav na vrhu je mestna občina Velenje z le sedmimi odstotki praznih stanovanj, sledijo občine na Koroškem, Jesenice in občine v Zasavju.
V podeželskih občinah gre pri praznih stanovanjih v veliko primerih za stare in zapuščene hiše. Na državni ravni je bila petina praznih stanovanj zgrajena pred letom 1919. V nekaterih primerih (Komen ali Loška dolina) delež starih stanovanj med praznimi dosega skoraj polovico. To pa nikakor ne velja za prestolnico, kjer je starih stanovanj med praznimi le desetina. Zato pa je bila skoraj petina praznih stanovanj v Ljubljani zgrajena po letu 2006. V najslabšem primeru je vrednost teh stanovanj pol milijarde evrov. Po deležu praznih novih stanovanj sicer izstopa občina Dol pri Ljubljani: tam je kar desetina vseh stanovanj v občini novih in praznih.
S tem v zvezi sta zanimivi dve vprašanji. Prvič, kaj se bo zgodilo, ko bo začel veljati nov davek na nepremičnine. Domnevamo lahko, da bo marsikatero prazno stanovanje čez noč postalo naseljeno. Drugič, zakaj nekatere občine kljub velikemu številu praznih stanovanj in celo neprodanih novih stanovanj še naprej podpirajo stanovanjsko gradnjo. Odgovor prepuščamo domišljiji bralcev, nekaj pa je zagotovo: takšno ravnanje občin ne sodi med dobre prakse.
