Rdeča nit letošnjega Zlatega kamna je bil trajnostni promet. A kako lahko na ravni slovenskih občin prometna gibanja zasledujemo s podatki? Prvi odgovor: s pomočjo javno dostopnih podatkov zelo težko, vsaj za vseh 212 občin. Statistika ponuja za področje prometa na ravni občin podatke o razširjenosti prometnega omrežja in o številu vozil, registriranih po občinah. Ti podatki zanesljivo niso optimalni in zlasti ne povedo čisto nič o trajnostni razsežnosti. A to še ne pomeni, da niso zanimivi in da ne ponujajo presenečenj.
Za razvitost cestnega omrežja je ključno merilo gostota javnih cest, torej koliko kilometrov javnih cest pride na kvadratni kilometer ozemlja občine. V povprečju pride v Sloveniji na kvadratni kilometer 1,9 kilometra javnih cest. Pričakovali bi, da je gostota cest največja v večjih mestih. Načeloma to drži, a ne povsem. Po podatkih SURS imata namreč največjo gostoto občini Miklavž na Dravskem polju in Zavrč (po 4,7 kilometra na km2), sledi Izola (4,6 kilometra), Ljubljana pa je s 4,2 km na petem mestu za Mariborom (4,5 km). Manj presenetljiv je rep lestvice, kjer sta gorski občini Bohinj in Bovec s 400 metri cest na kvadratni kilometer ozemlja.
Kaj pa število motornih osebnih vozil? V Sloveniji smo imeli po podatkih SURS leta 2014 522 motornih osebnih vozil na 1.000 prebivalcev. Mimogrede, to nas uvršča po nekaterih primerjavah na 33. mesto na svetu, medtem ko nas »uradna« evropska statistika postavlja na visoko 9. mesto med članicami EU.
Ponovno bi pričakovali, da bodo v ospredju mesta – in zmotili bi se še dosti bolj kot pri cestah. Najbolj motorizirani so prebivalci občine Trzin, kjer je registriranih kar 741 motornih vozil na 1.000 prebivalcev. Na drugem mestu je kraški Komen (661 vozil), sledijo občine Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Brda in Hrpelje-Kozina. Tudi če pogledamo naprej po lestvici, je očitno, da so najbolj motorizirani prebivalci Slovenije doma na Primorskem, zlasti na Krasu. Zato ne preseneča, da slovenski »motor city« ni prestolnica, ampak je to Nova Gorica, ki je s 593 motornimi vozili na 1.000 prebivalcev na prvem mestu med mestnimi občinami. Ljubljana je – ne boste verjeli – na 173. mestu s »samo« 503 vozili na 1.000 prebivalcev. Še bolj zadaj je Maribor, ki je s 456 vozili na 206. mestu.
Gostoto cestnega omrežja lahko dodatno osvetlimo prav s primerjavo s podatki o registriranih motornih vozilih: na primer s kazalnikom, ki nam pokaže število metrov cestnega omrežja na posamezno motorno vozilo, registrirano v občini. Ta izračun »nenadoma« pokaže vrednosti, ki so bolj pričakovane. Na vrhu seznama »najbolj prometnih« občin je Ljubljana, kjer je na posamezno motorno vozilo vsega 6,8 metrov cestišča. Sledijo Trzin, Maribor in Kranj. Z izjemo Trzina (ki je seveda povsem pripet na Ljubljano) so torej v ospredju mesta, na repu pa bolj odmaknjeni podeželski kraji. Tako ima vsak voznik v Kostelu na voljo več kot 200 metrov »svojega« cestišča.
Ta primerjava je bržkone bolj smiselna od gostote na kvadratni kilometer. Še vedno pa podatek ne more nadomestiti prave meritve gostote prometa, ki pa je na voljo praviloma le v specializiranih raziskavah.
Zadnji podatek, ki je na voljo, je star pet let. Glede na ritem gradnje cest pri nas pravzaprav to ne bi smela biti težava.
