V celoti gledano je bilo zadnjih pet let zelo zahtevno obdobje za slovensko gospodarstvo. To jasno pokaže tako pogled na zbirne številke za celo Slovenijo kot tudi pretres podjetniške dinamike po občinah. Le v eni tretjini občin (natančneje v 71) se je prihodek gospodasrtva med leti 2010 in 2014 povečal. V 83 občinah je bil upad prihodka večji od 20 odstotkov, v kar 24 občinah pa je gospodarstvo lani ustvarilo manj kot pol prihodka iz leta 2010!
Zelo podobno je z dodano vrednostjo. Ta se je zmanjšala v dveh tretjinah občin, v 79 za več kot 20 odstotkov, v povprečju pa za 10,6 odstotka. V tem kontekstu so toliko zanimivejši primeri krajev, kjer je gospodarstvo kljub krizi uspelo rasti. V sedmih občinah so podjetja v peth letih uspela povečati skupni prihodek za več kot 50 odstotkov! Tudi dinamika nastajanja novih podjetij je solidna: v petih letih je nastalo 5,6 novih podjetij na 1.000 prebivalcev. Ko odštejemo podjetja, ki so jih v tem času izbrisali iz registra, dobimo še vedno spodoben povprečni prirast: 1,9 podjetij na 1.000 prebivalcev.
In kje je bila dinamika največja?
1. ZAVRČ – dodana vrednost: +224%, prihodek: +136%
Fotografija: AJAX999si
Kje je skrivnost te male haloške občine (ki je bržkone najmanjši kraj v Evropi z nogometnim klubom v prvi nacionalni ligi)? Večinoma v enem samem uspešnem podjetju. ISM Vuzem deluje na področju strojne montaže, montaže kovinskih konstrukcij in podobno. Zaposluje okrog 210 ljudi, ustvari za skoraj 8 milijonov prihodkov letno, veliki skok pa jim je uspel prav po letu 2010. Glavni naročnik podjetja so avtomobilske tvorane po celi Evropi, podjetje pa ima naročnike tudi v ZDA in Kanadi.
2. ODRANCI – dodana vrednost: +90%, prihodek: +127%
Fotografija: obrtna cona v Odrancih
Izjemen podjetniški utrip občine Odranci spremljamo že nekaj let, lani pa se je občina prav na ta račun uvrstila na 3. mesto na izboru za nagrado Zlati kamen. Kar je spodbudno: dinamika se še ni ustavila, dober obet za naprej pa je tudi nadpovprečno število novih podjetij na 1000 prebivalcev (2,4).
3. LUKOVICA – dodana vrednost: +59%, prihodki: +57%
Veliki met je občini Lukovica uspel s tem, da je pred leti pridobila slovenski sedež trgovskega podjetja Hofer. To je med leti 2010 in 2014 povečalo svoje prihodke z 200 na skoraj 360 milijonov evrov. Dinamika nastajanja novih podjetij v občini je solidna, blizu slovenskega povprečja.
4. KRŠKO – prihodek: +52%, dodana vrednost: +13%
Fotografija: TIC Krško
Krško žene elektrika, če že ne nuklearna energija. V mestu je namreč sedež družbe Gen-I, ki močno prispeva k rasti občinskega gospodarstva. A tudi sicer je podjetniška dinamika močna: v povprečju je v petih letih na 1000 prebivalcev nastalo 6,7 novih podjetij, kar je nad slovenskim povprečjem. Rezultat: Krško je največja med občinami, kjer gospodarstvo beleži hitro rast.
5. KOMENDA – dodana vrednost: +60%, prihodki: +47%
Foto: M.Paternoster, PC Komenda
Kaj poganja gospodarstvo občine Komenda? V prvi vrsti poslovna cona, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji. Število novih podjetij v Komendi se je povečalo za 4,6 na 1000 prebivalcev, kar občino uvršča na zelo solidno 28. mesto.
IN OSTALI?
Še nekaj krajev, ki močno izstopajo po podjetniški dinamiki.
PODVELKA
Gospodarstvo v tej slikoviti občini pod Pohorjem je povečalo prihodke v petih letih za 72 odstotkov, dodano vrednost pa za 19 odstotkov.
ŠKOFJA LOKA
V občini, ki je prejela nagrado Zlati kamen 2014, so podjetja povečala prihodke v petih letih za 28, dodano vrednost pa za 36 odstotkov. V povprečju nastane v Škofji Loki vsako leto 7,4 podjetij na 1.000 prebivalcev, kar je precej nad povprečjem. Očitno je šla nagrada v prave roke (mimogrede, tudi prejemnici nagrade Zlati kamen Idrija (2012) in Postojna (2013) imata zelo dinamično in rastoče gospodarstvo).
LJUBLJANA
Podjetniško najbolj dinamična mestna občina. Rast prihodka je bila sicer “samo” 4,4-odstotna (v Murski Soboti so zabeležili 15-odstotno rast), toda mesto beleži izjemno dinamiko nastajanja novih podjetij ( v povprečju letno več kot 13 na 1000 prebivalcev). To je številka, ki Ljubljano uvršča visoko tudi na evropski ravni.