Ni pomembno, kako obrnemo podatke. Če ocenjujemo privlačnost kraja za priseljevanje, bo na prvem mestu pristala Škofljica. Ta kraj na robu Ljubljane je magnet še posebej za mlade družine – letna razlika med številom priseljenih in odseljenih je pri Škofljici praviloma trimestna. V petih letih dosega ta razlika – torej petletni selitveni prirast – skoraj 1.000 oseb. Višje absolutne številke dosegata le dve največji slovenski mesti, torej Ljubljana in Maribor.
V naši metodi ISSO seveda praviloma primerjamo relativne podatke, torej podatke, preračunane na število prebivalcev. Tudi tu je bila praviloma na prvem mestu Škofljica – vsaj vse do letos. Najboljšo vrednost tega kazalnika imajo zdaj Štore: povprečni letni prirast znaša za Štore 27, za Škofljico na drugem mestu pa »samo« 17 oseb na 1.000 prebivalcev.
Kaj se je zgodilo? Prvič, Škofljica je imela leta 2018 najnižji selitveni prirast po letu 1994 (podatki SURS segajo do leta 1995). V Škofljico se je tega leta priselilo »samo« 63 oseb. In drugič, leta 2018 selitveni prirast za Štore je bil v letu 403 osebe. Praviloma znaša selitveni prirast v Štorah nekje okrog 40 oseb na leto – ocenjujemo torej, da gre za enkratni skok, povezan s posebnim dogodkom in ne za dolgoročnejše gibanje. Takšne skoke smo v minulih letih zaznavali tudi pri nekaterih drugih krajih (Šentrupert, Zavrč).
A letos smo poleg absolutnega merila (skupni selitveni prirast) in relativnega kazalnika (selitveni prirast na 1.000 prebivalcev) oblikovali še tretji pogled: absolutno in relativno merilo smo združili in oblikovali indeks privlačnosti. Ta indeks nevtralizira odklone enega ali drugega pogleda in daje uravnoteženo podobo: prednosti nimajo niti majhni kraji, kjer že nekaj priseljencev lahko potisne vrednost relativnega kazalnika visoko navzgor, niti velika mesta, kjer so praviloma vse številke večje. Ta sintetični indeks ponovno na prvo mesto postavlja Škofljico – in na tej podlagi lahko razglasimo Škofljico za najprivlačnejši kraj za priseljevanje leta 2020. Škofljici sledijo Mengeš, Štore, Trebnje in Preddvor.
NAJPRIVLAČNEJŠE OBČINE V SLOVENIJI
INDEKS PRIVLAČNOSTI | |||
Uvrstitev | Ime občine | Indeks privlačnosti | |
1 | Škofljica | 96,99 | |
2 | Mengeš | 87,33 | |
3 | Štore | 86,93 | |
4 | Trebnje | 82,79 | |
5 | Preddvor | 78,69 | |
6 | Brezovica | 78,21 | |
7 | Ljubljana | 77,10 | |
8 | Maribor | 77,07 | |
9 | Domžale | 76,48 | |
10 | Lenart | 74,02 | |
11 | Medvode | 73,73 | |
12 | Grosuplje | 73,67 | |
13 | Polzela | 72,18 | |
14 | Koper | 71,86 | |
15 | Izola | 71,86 |
Kje je skrivnost Škofljice? Običajni odgovor pravi, da je privlačnost kraja za priseljevanje kombinacija dostopnosti nepremičnin (torej poceni in kakovostnih stanovanj), dobrih možnosti za zaposlitev, prometne povezanosti kraja in kakovosti bivanja, ki jo kraj omogoča. Glavni adut Škofljice je seveda bližina Ljubljane. Škofljico pokriva omrežje ljubljanskega potniškega prometa, kraj pa ima – načeloma – tudi železniško povezavo. A po drugi strani stanovanja na Škofljico niso nič cenejša od tistih v prestolnici (z izjemo tistih v strogem centru Ljubljane), na račun zastojev ob prometnih konicah pa lahko za pot na delo iz Škofljice porabite toliko časa, kot bi ga za vožnjo iz dosti bolj oddaljenih (a dobro povezanih) krajev. Če povemo drugače, z običajnimi racionalnimi argumenti le težko razložimo privlačnost Škofljice.
OBČINE Z NAJVIŠJIM SKUPNIM SELITVENIM PRIRASTOM
Uvrstitev | Ime občine | Selitveni prirast – skupaj (5 let) | |
1 | Ljubljana | 4402 | |
2 | Maribor | 1698 | |
3 | Škofljica | 938 | |
4 | Domžale | 888 | |
5 | Koper | 847 | |
6 | Trebnje | 693 | |
7 | Grosuplje | 678 | |
8 | Medvode | 617 | |
9 | Brezovica | 607 | |
10 | Mengeš | 604 |
In najmanj privlačni kraji v Sloveniji? Ne boste verjeli, ampak na prvem mestu je Bled. Ta turistični biser, ki krasi naslovnice svetovnih popotniških (ali fotografskih) revij je po našem indeksu privlačnosti za priseljevanje na zadnjem, 212 mestu med slovenskimi občinami. Povprečni selitveni prirast je negativen (-8,9 na 1.000 prebivalcev), v petih letih pa je z Bleda pobegnilo za 359 oseb več kot je bilo priseljencev v ta kraj.
OD KOD PREBIVALCI BEŽIJO?
najmanj privlačni kraji za priseljevanje
Uvrstitev | Ime občine | Indeks privlačnosti | |
212 | Bled | 4,49 | |
211 | Kočevje | 6,68 | |
210 | Zavrč | 8,19 | |
209 | Cerkno | 8,91 | |
208 | Slovenj Gradec | 9,66 | |
207 | Radeče | 10,38 | |
206 | Turnišče | 11,90 | |
205 | Središče ob Dravi | 12,18 | |
204 | Grad | 12,24 | |
203 | Šalovci | 12,85 |
Ta »neprivlačnost za priseljevanje« bržkone ni povezana s slikovitostjo kraja. Stanovanja na Bledu niso poceni, a cene – razen na posebnih lokacijah – so podobne tistim v Ljubljani in niso ekstremne. Kot pri Škofljici tudi za selitvena gibanja na Bledu ne moremo najti hitre prepričljive razlage. Stanovanja pa so zanesljivo poceni v Kočevju, ki je na 211. mestu po privlačnosti. Kočevje je bilo še nedolgo nazaj travmatiziran kraj s številnimi težavami, a v zadnjih letih je na številnih področjih prišlo do radikalnega preobrata. Ta preobrat zaenkrat še ni povzročil spremembe selitvenih gibanj – zanimivo bo opazovati dogajanje na tem področju v Kočevju v naslednjih nekaj letih. Če verjamemo, da se ljudje pri selitvah odločajo z racionalnimi argumenti, bi Kočevje moralo postati bolj privlačno za priseljevanje. A Bled in Škofljica kažeta, da so razlogi za selitve kompleksne narave in – vsaj v primeru Škofljice – ne nujno vedno povsem racionalne.