Predvsem v zadnjem desetletju je spodbujanje hoje prava uspešnica naprednih mestnih politik. Med pozitivnimi učinki hoje ni le zmanjšanje emisij in manjša poraba energije; ob tem ima hoja (in področja, kjer je motorni promet omejen ali prepovedan) vrsto drugih pozitivnih učinkov. Raziskave, ki so jih naredili po svetu, kažejo včasih prav presenetljiva dejstva.
Visoka cena tega, da se (preveč) vozimo.
19 odstotkov stroškov gospodinjstva: 2.900 evrov na leto
Cena prevoza v ZDA dosega že 19 odstotkov vseh letnih stroškov gospodinjstva. Torej skoraj petino. V Sloveniji za prevoz porabimo 14 odstotkov vseh letnih stroškov gospodinjstva – v povprečju je vsako gospodinjstvo leta 2010 za prevoz porabilo več kot 2.900 evrov.
Mimogrede, velika večina tega zneska je cena prevoza z avtom: slovenska gospodinjstva porabijo za stroške prevoza z javnimi sredstvi v povprečju le 6 promilov svojega proračuna.
Okoljsko breme
EU: 100 milijard letno
Po pisanju revije Cities Today izgubi Evropska unija zaradi posledic pregostega prometa letnom 100 miljard evrov (!) ali odstotek celotnega bruto družbenega proizvoda.
Velika Britanija: do 1,8 milijarde funtov zaradi zdravstvenih posledic
Britanska raziskava je pokazala, da posledice tega, da se Britanci premalo gibljejo, stanejo zdravstveni sistem letno med 1 in 1,8 milijarde funtov. Če to prenesemo na Slovenijo, je ta znesek med 40 in 70 milijoni evrov. Koliko težav bi rešili, če bi naša zdravstvena blagajna porabila letno za 70 milijonov evrov manj?
Pomen dobrega načrtovanja
Primeri tujih (in tudi domačih) kažejo, da so za spremembo navad na področju mobilnosti bistveni dobro premišljeni ukrepi in ne toliko obseg sredstev, ki jih za prijeme namenimo. Avstralska raziskava je denimo pokazala, da pešci v Sydneyu izgubijo pri hoji 50 odstotkov časa na račun čakanja pred prehodi čez cesto. Ni dovolj, da investiramo v pločnike – rešitve se morajo osredotočati na dejanske probleme, ki ljudi odvračajo od hoje (ali uporabe javnih prevoznih sredstev ter kolesa).
Rezultati dobrih politik
Študija, ki so jo naredili v Londonu, je pokazala, da hoja ni le prijazna za okolje in za denarnico, ampak pozitivno vpliva na podjetništvo in na socialno kohezijo. Več pešcev in več peš con vpliva na večjo potrošnjo in oživlja mestna središča. Zanimivo je, da na ta način hoja vpliva na večjo varnost v vseh pogledih: boljša socialna kohezija v oživljenih središčih vpliva tudi na manjšo raven kriminala.
Primeri dobrih praks
Najboljše prakse spodbujanja hoje in rezultatov teh politik so vsako leto predstavljene na konferenci International Walking and Liveable Communities. Zadnja je bila konec oktobra na Dunaju. Prezentacije s konference najdete na spletni strani www.walk21.com, kjer najdete tudi vrsto drugih uporabnih informacij s področja trajnostne mobilnosti.
