Najbolj varni in nevarni kraji sveta

Pred nekaj dnevi smo v poročilih slovenske televizije lahko slišali »zaskrbljujočo vest« o naraščajočem številu umorov v Sloveniji. Pred kratkim pa je izšlo tudi poročilo Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), ki med drugim prinaša tudi statistične podatke o številu kaznivih dejanj po državah in po mestih.

Po podatkih UNODC sodi Slovenija med najvarnejše države na svetu. Poročilo pokriva obdobje med leti 2000 in 2013 – v zadnjem letu je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev 0,6 umorov, kar Slovenijo uvršča med najvarnejše države v Evropi in na svetu. Najnevarnejši del sveta je po podatkih Združenih narodov Srednja Amerika. Tako je bilo v Hondurasu leta 2013 na 100.000 prebivalcev umorjenih kar 84 oseb. V Evropi je daleč najnevarnejša Rusija z 9 umori na 100.000 prebivalcev.

Na splošno je najvarnejša prav Evropa. Na prvem mestu je prav ena tistih držav, ki jih je najbolj prizadela finančna kriza konec prejšnjega desetletja. V Islandiji beležijo le 0,3 umora na 100.000 prebivalcev – torej nekako en umor na leto. Drugo mesto si delita Slovenija in – presenetljivo – Španija z 0,6 umorov. Prav tako presenetljivo je razmeroma nizko število umorov v domovini mafije, camorre in ndranghete, torej v Italiji. Z 0,8 umorov na 100.000 prebivalcev je naša soseda med absolutno najvarnejšimi državami.

Najnevarnejša mesta

Stanje je zelo podobno, če pogledamo podatke po mestih. Najnevarnejši kraj na svetu je San Pedro Sula v Hondurasu: tu je bilo leta 2013 na 100.000 prebivalcev kar 187 umorov – povedano drugače, na vsakih 1.000 prebivalcev  sta bila skoraj dva umorjena! Za primerjavo, v Londonu so v istem času zabeležili 1,6 umorov na 100.000 prebivalcev. Verjetnost, da vas bodo  ubili v San Pedru Suli je torej stokrat večja kot da se vam to zgodi v britanski prestolnici.

Ljubljana je ponovno med najvarnejšimi mesti: tu je bilo na 100.000 prebivalcev 0,7 umorov. Še bolj varna sta Reykyavik z 0,5 umorov in La Valetta. V malteški prestolnici so imeli v osmih letih le en sam samcat umor. Najnevarnejša kraja v Evropi sta Tirana (6,7 umora na 100.000 prebivalcev) in moldavska prestolnica Chisinau (5 umorov na 100.000 prebivalcev).

Zaskrbljujoča rast?

Na nacionalni televiziji so predstavili število umorov v Sloveniji letos ter številko primerjali s podatki zadnjih dveh let. Prvi sklep je bil, da število umorov v Sloveniji »zaskrbljujoče narašča«. Potem so kolegi s primerno izbranim sogovornikom hitro poiskali tudi krivca: to sta kriza in tržno gospodarstvo, ki vse bolj »pritiska« na posameznika in ga peha v obup.

Kolegom s RTV Slovenija bi le težko pritrdili. Pozabili so namreč omeniti statistiko umorov pred letom 2013. V letih 2000 in 2002 je bilo v Sloveniji 1,8 umorov na 100.000 prebivalcev – ali trikrat več kot lani. Od tedaj so do lani številke ves čas padale. Ob tem pa je število umorov tako majhno, da le težko dopušča take ali drugačne sklepe: kar lahko trdimo z gotovostjo je le, da je Slovenija v celoti gledano varen, celo zelo varen kraj – in da se to bistveno ne spreminja ne glede na nihanja v posameznem letu.

 Še težje bi se strinjali s trditvijo, ki so nam jo nekako skušali podtakniti avtorji prispevka: da je število umorov povezano s krizo ali celo razvitostjo tržnega gospodarstva. Zanimivo je, da so na vrhu seznama najvarnejših delov Evrope prav države, ki jih je finančna kriza močno prizadela – vključno s Slovenijo. Ob trditvi, da je število umorov povezano s »pritiski na posameznika, ki jih povzroča tržno gospodarstvo«, se lahko le nasmehnemo. Ti pritiski bržkone v kraju San Pedro Sula niso večji kot v New Yorku, kjer letno zabeležijo 5 umorov na 100.000 prebivalcev. V Caracasu, prestolnici socialistično usmerjene Venezuele, beležijo 120 umorov na 100.000 prebivalcev, kar je desetkrat več kot v Bogoti, kjer je doma kokainska mafija. Na Kubi in v Severni Koreji se številke gibljejo okrog 4,7 umorov na 100.000, nekajkrat več kot v kapitalistični Evropi – v številko seveda niso zajete žrtve režimov samih. Iz številk o umorih bi z veliko večjo upravičenostjo lahko sklepali, da se z razvitostjo tržnega gospodarstva varnost skokovito poveča: v antiliberalnih režimih, ki ne dopuščajo razvoja trga, je število umorov v glavnem bistveno večje.

Ne verjemite nadaljevanki Umori v Midsomerju. Podeželski Midsomer je natanko tak kot izgleda: za idiliko slikovitih angleških podeželskih krajev se ne skrivajo mračni umori. In to velja tudi za idilične občine Slovenije: so varne in takšne tudi ostajajo.