Zadnji podatki Statističnega urada kažejo, da je bila leta 2012 občina z relativno največ novimi stanovanji Rače Fram: na 1000 prebivalcev so jih zgradili kar 32,5. V Mozirju, ki je na drugem mestu, so jih zgradili 18,5 in v Lenartu 16,6. Skupaj v petih občinah so leta 2012 zgradili več kot eno stanovanje na 100 prebivalcev.
Nova stanovanja so gradili v letu, ko je bilo gradbeništvo sicer v hudi krizi, v skorajda vseh občinah. Le v sedmih krajih niso postavili čisto nič novega. V povprečju so v Sloveniji sicer zgradili v tem letu 2,1 stanovanja na 1000 prebivalcev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Leta 2008 denimo je povprečje znašalo skoraj pet (4,9) stanovanj, desetletno povprečje pa znaša 3,6 stanovanj na 1000 prebivalcev.
V desetih letih so v treh občinah vsako leto zgradili več kot eno stanovanje na 100 prebivalcev. Te občine so Komenda, Benedikt in Kranjska Gora, kjer so na število seveda vplivala počitniška stanovanja. V Komendi so v obdobju med leti 2003 in 2012 v povprečju zgradili vsako leto 14,6 stanovanja na 1000 prebivalcev. Najmanjšo graditeljsko vnemo so pokazali v občinah Straža, Središče ob Dravi in Rečica ob Savinji.
Pri mestnih občinah so relativno največ stanovanj gradili v Kopru: v povprečju 6 na 1000 prebivalcev na leto, kar Koper uvršča na skupno 23. mesto. Zanimivo je gibanje v Ljubljani: relativne številke so bile do leta 2008 nekoliko nad slovenskim povprečjem. Po začetku finančne krize se je rast začela upočasnjevati, leta 2012 pa je Ljubljana s pol stanovanja na 1.000 prebivalcev prav blizu dna seznama slovenskih občin.
Število novogradenj se je po krizi zmanjšalo, a v povprečju ne toliko, kot bi lahko sklepali glede na krizo v gradbeniški panogi. Štiri leta pred krizo (2005 – 2008) znaša vrednost za Slovenijo 3,8 stanovanja na 1000 prebivalcev na leto. Po krizi (2009 – 2012) znaša ta vrednost 3 stanovanja. V 99 občinah se je število novih stanovanj povečalo. Gre večinoma za manjše občine. Med mestnimi občinami je izjema le Celje, kjer se je ritem gradnje po krizi nekoliko povečal, a je z dobrim stanovanjem na 1000 prebivalcev še vedno močno pod povprečjem. V Novi Gorici se ritem gradnje praktično ni spremenil (okrog 4 stanovanja na 1000 prebivalcev na leto). Med mestnimi občinami je gradnja – če primerjamo štiriletni obdobji pred začetkom krize in med krizo – najbolj upadla v Mariboru (-3,73) in Novem mestu (-3,2). Najbolj se je število novih stanovanj zmanjšalo v Grosupljem, kjer so pred krizo v povprečju vsako leto zgradili več kot 10 stanovanj na 1000 prebivalcev, po krizi pa tri – kar je še vedno povprečna vrednost za Slovenijo.
