Ste že slišali za Apex v severni Karolini? Ali pa za Papillion v Nebraski? Skoraj zagotovo ne. Ti dve mesteci sta po izboru ameriške poslovne revije Money kraja, ki omogočata najboljše življenje v ZDA.
Kako je skupina (mimogrede – precej večja od tiste, ki pripravlja izbor za nagrado Zlati kamen) urednikov in analitikov pripravila izbor? Pretresli so 40 kazalnikov za več tisoč krajev, na koncu pa je bila za dobro uvrstitev odločilna kombinacija dobrih služb, dobrih šol in nizkih cen nepremičnin. Ob tem so ocenjevalci precej teže dali tudi bogatemu kulturnemu in družabnemu življenju v kraju.
Apex v Severni Karolini ima okrog 50.000 prebivalcev. V Sloveniji bi veljal že za dokaj veliko mesto, v ZDA je podeželsko mestece. Odlikujejo ga vrhunske šole, očarljivo mestno središče in živahno družabno življenje, katerega krona je sejem, ki letno pritegne več kot 15.000 obiskovalcev. Ob tem velikem dogodku imajo v živahnem mest5ecu še vrsto manjših – od festivala jazza do kmečkih tržnic. V ozadju te idile je visokotehnološki center (raziskovalni in tehnološki park) z več kot 200 podjetji, ki ponuja okrog 50.000 dobro plačanih in visoko kakovostnih delovnih mest. V naslednjih petih letih naj bi število delovnih mest zraslo še za dobrih 15 odstotkov. Stopnja brezposelnosti v mestu je 3.9-odstotna, cena srednje velike stanovanjske hiše pa je v povprečju okrog 243.000 dolarjev.
Na drugem mestu Moneyevega seznama je Papillion v Nebraski. Zelo podobna formula: dobre šole, dobre službe, poceni stanovanja in živahno socialno ter kulturno življenje. Mestece z 20.000 prebivalci in v bližini središča zvezne države Nebraska Omaha, ima živahno središče s številnimi butiki, trgovinicami, obrtnimi delavnicami. Posebej privlačne so cene nepremičnin: povprečno stanovanjsko hišo lahko kupite za 160.000 dolarjev (dobrih 140.000 evrov). Brezposelnosti v Papillionu skoraj ne poznajo (2,5 odstotna stopnja).
V reviji Money so posebej ocenili tudi privlačnost mest. Zanimiva je njihova definicija urbanega: pogoj je vsaj 300.000 prebivalcev. Kot pišejo v reviji, so ocenjevali 63 mest. Na prvem mestu ne najdemo ne New Yorka, ne San Francisca, Chicaga ali katerega od drugih ameriških urbanih metropo. Najbolje naj bi živeli prebivalci Pittsburgha v Pennsylvaniji. Mesto je malo večje od Ljubljane (305.000 prebivalcev) in velja za primer uspešne preobrazbe starega industrijskega središča v razvito postindustrijsko razvojno vozlišče. Glavna vzvoda te socialne in tudi ekonomske preobrazbe sta dve mestni univerzi: Univerza Pittsburgh in Carnegie Mellon; slednja se uvršča prav na vrh lestvic najboljših ameriških (in svetovnih) visokošolskih institucij. Na račun vrhunskih inženirjev, raziskovalcev in strokovnjakov, ki prihajajo iz teh dveh šol, so v Pittsurghu svoja raziskovalna središča odprla visokotehnološka podjetja kot so Google, Apple, Intel ali Uber. Uber je samo letos zaposlil v Pittsburghu 40 mladih strokovnjakov za robotiko. Ob teh velikanih okrog obeh univerz ves čas nastaja množica mladih (start-up) podjetij.
Pittsburgh se od drugih (zlasti večjih) ameriških mest loči po cenah nepremičnin. Povprečno družinsko stanovanje stane 115.000 dolarjev ali dobrih 100.000 evrov: manj, kot bi stalo podobno stanovanje v Ljubljani. Za primerjavo, do spodobnega družinskega bivališča v Silicijevi dolini je težko priti za manj kot milijon dolarjev. In ob tem Pittsburgh ne ponuja nizke kakovosti življenja: ima slikovite četrti z lepo ohranjenimi starimi stavbami in bogato kulturno življenje. Prav to velja posebej poudariti: to kulturno življenje je bistven sestavni del zmagovalne mešanice za »najboljši« kraj za življenje v 21. Stoletju. S kulturnim življenjem pa tu ni mišljena niti zgolj ljubiteljska niti »visoka« kultura, ampak širok spekter, ki zajema vse: od vrhunskih koncertov klasične glasbe do tako imenovane alternativne kulture, uličnega dogajanja, sejmov, obrtnih delavnic in podobno. Amerika nam je morda daleč in dostikrat je recepte iz okolja v okolje težko prenašati celo ko gre za dosti bolj bližnje kraje. A v primeru formul za kraje, ki ponujajo dobro življenje, to očitno ne velja. Dobre službe, dobre šole, ugodne cene nepremičnin in bogato kulturno ter družabno življenje – vse to so gradniki dobrega življenja v ZDA ali v Sloveniji in drugod v Evropi.
