Najboljša mesta v Sloveniji

Najprej pojasnilo: v skladu z našo metodologijo smo merili občine in ne mest kot takih. Poleg mestnih naš pregled zajema tiste občine, ki imajo središče v kraju z mestnim statusom*. 

DEMOGRAFIJA: GROSUPLJE

Najvišji sestavljeni indeks demografskih kazalnikov ima občina Grosuplje: zelo hitro priseljevanje prebivalstva in ugodna starostna struktura: po indeksu staranja (torej razmerju med mladimi in starimi prebivalci) je Grosuplje na 10. mestu med slovenskimi občinami. Recept za uspeh je preprost: bližina Ljubljane, avtocesta, vključenost v mestni potniški promet in relativno ugodne cene nepremičnin.

Med mestnimi občinami je prvi Koper, ki ga prav tako odlikujejo ugodni kazalniki prirasta. Toda opozorilo: prebivalstvo Kopra se hitro stara.

UČINKOVITOST: ORMOŽ

Ormož ima najvišjo vrednost indeksa učinkovitosti med mesti v Sloveniji. Vse vrednosti kazalnikov, ki tvorijo ta indeks, so solidne. Posebej izstopa delovanje občine z nizkimi stroški: to kažejo tako nizki neto tekoči odhodki na prebivalca kot tudi nizki stroški za javno upravo. Občina je tudi razmeroma uspešna pri črpanju evropskih virov in nasploh pri povečevanju prihodka, ki ni vezan na državni proračun.

Nova Gorica je najbolj učinkovita med mestnimi občinami. Ima ugodno strukturo prihodkov in sodi med finančno najbolj samostojne občine v Sloveniji.

PODJETNIŠKA DINAMIKA IN GOSPODARSKA MOČ: LJUBLJANA

Najmočnejša gospodarska lokomotiva med slovenskimi mesti je prestolnica. Na katerih področjih Ljubljana izstopa? Lažje je odgovoriti, na katerih ne: to so zlasti nizka sredstva, ki jih mestna občina namenja za pospeševanje podjetništva. Tudi po rasti prihodka Ljubljana ne izstopa. Pri vseh drugih kazalnikih je Ljubljana uvrščena do desetega mesta med 210 občinami. Pozor: gre vedno za vrednosti, preračunane na prebivalca.

Med ostalimi mesti se je najbolje po gospodarskih kazalnikih uvrstila občina Šempeter-Vrtojba.

TRG DELA: IDRIJA

Najboljše razmere na trgu dela med slovenskimi mesti ima Idrija. Nizka brezposelnost, razmeroma veliko število delovnih mest ter dokaj ugodna struktura delovnih mest. Ob tem je dinamika trga nadpovprečno dobra.

Ljubljana je tretja med mesti in prva med mestnimi občinami. Ključna aduta prestolnice sta število delovnih mest in daleč največji delež zahtevnih poklicev med zaposlenimi – po tem kriteriju Ljubljana seveda vodi med vsemi občinami v Sloveniji.

IZOBRAZBA: LJUBLJANA

Prestolnica ima pri kazalnikih izobrazbe solidne vrednosti, na vrh med mesti pa jo izstreli predvsem zelo dobra izobrazbena struktura zaposlenih (drugo mesto med vsemi občinami) in hitro povečevanje deleža univerzitetno izobraženih zaposlenih oseb.

Tudi sicer so v ospredju po vrednosti indeksa izobrazbe – pričakovano – mestne občine. Presenečenje najdemo med ostalimi mesti: na prvem mestu so Železniki. Dinamika sprememb izobrazbene strukture je nadpovprečna, po deležu študentov in diplomantov pa je ta občina prav v ospredju.

 KAKOVOST ŽIVLJENJA: RIBNICA

Tudi nas je presenetilo: po indeksu kakovosti življenja je med mesti najbolje uvrščena Ribnica. Na sploh se po tem kriteriju manjši kraji odrežejo bolje od večjih, podeželje pa dostikrat bolje od mest. Ribnica po posameznih kazalnikih kakovosti v glavnem ne izstopa, odlikuje pa jo dokaj velika uravnoteženost. Prisotnost turističnih biserov (Piran, Bled) na vrhu seznama mest ni posebno presenečenje.

Med mestnimi občinami je prva Nova Gorica na račun relativno velikih vložkov v kulturo in šport ter razmeroma visokih plač in bruto prejemkov.

 SOCIALNA KOHEZIJA: TOLMIN

Socialna kohezija je še eno področje, kjer je majhno lepo. Po kazalnikih socialne kohezije so povsem v ospredju podeželske občine. Med mesti je na prvem mestu Tolmin: ob solidnem stanju Tolmin izstopa predvsem po kazalnikih aktivnosti – relativno visokih odhodkih za ranljive skupine in za mednarodno vpetost občine.

Prva med mestnimi občinami je kar najmanjša: Slovenj Gradec. Na prvi pogled preseneča uvrstitev Kopra med prvih deset mest. Kazalniki stanja so resda med slabšimi, zato pa Koper – podobno kot Tolmin – močno izstopa po kazalnikih aktivnosti.

 OKOLJE: ŠEMPETER-VRTOJBA

Po vrednosti okoljskih kazalnikov je na prvem mestu Šempeter-Vrtojba. Visoka uvrstitev je presenetljiva zato, ker so v občini pridelali največ smeti na prebivalca v celi Sloveniji! Toda vrednosti ostalih kazalnikov so nadpovprečne, če ne celo izstopajoče. To velja zlasti za sredstva, ki jih občina nameni za varčevanje in prehod na trajnostne vire energije, pa tudi za varstvo biotske raznovrstnosti in naravne dediščine.

Kar smo zapisali za Šempeter-Vrtojbo, velja tudi za najbolje uvrščeno mestno občino Mursko Soboto: zelo veliko odpadkov na prebivalca, a nadpovprečne naložbe v okolje in razmeroma hitro zmanjševanje količine odpadkov.

IN SKUPNI ZMAGOVALEC JE…

Šempeter-Vrtojba. Občino na vrh postavlja predvsem zelo močno in dinamično gospodarstvo, visoka raven življenjskega standarda ter relativno zelo solidno stanje na trgu dela in področju izobrazbe. Šempeter-Vrtojba je tudi sicer že nekaj let zapovrstjo na prvem mestu po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO med vsemi občinami: to je še posebej pomenljivo, ker vsako leto metodologijo nadgradimo. Na kratko: Šempeter-Vrtojba je mesto z najbolj uravnoteženim stanjem in dinamiko razvoja med slovenskimi občinami. Ob tem je potrebno dodati, da kraj ni brez šibkih točk.

Celotna lestvica Najboljša mesta 2014

Na drugem mestu je prva med mestnimi občinami: Ljubljana. Po kazalnikih doseženega razvojnega stanja je prestolnica na prvem mestu med vsemi slovenskimi občinami. Še nadpovprečno vrednost imajo kazalniki, ki kažejo razvojno dinamiko, medtem ko so vrednosti kazalnikov aktivnosti nekoliko pod povprečjem.

 INDEKS ISSO

Indeks ISSO 2014 vključuje 54 kazalnikov z osmih področij. Kazalnike smo posebej razvrstili na tri področja: kazalnike, ki kažejo razvojno stanje, tiste, ki merijo aktivnosti in indikatorje razvojne dinamike. Kazalnike smo oblikovali s pomočjo javno dostopnih kazalnikov iz različnih virov, pri čemer dostikrat uporabimo relativne vrednosti (torej preračunane glede na število prebivalcev).

Metodologijo indeksa ISSO smo razvili sami po zgledih podobnih analiz iz tujine (zlasti indeksov konkurenčnosti ali dobrega življenja za države) in pod nadzorom strokovnjakov, združenih v Strokovnem svetu Zlatega kamna.

Pri sestavljanju indeksa smo uporabili zadnje dostopne podatke – indeks smo sestavili na začetku leta, zato so podatki največkrat za leto 2013 ali 2012. Kjer podatki na letni ravni ne dajejo dovolj točne ali smiselne slike, uporabimo kumulativne podatke za pet let. Pripravljalna dela za indeks ISSO 2015 že potekajo, indeks pa bo na voljo zgodaj spomladi.

Če želite več podatkov o vaši občini, sporočite svoje želje na elektronski naslov:

zlatikamen@zlatikamen.si

Naročite lahko podrobno analizo občine in po novem tudi zgoščeno analizo, ki se osredotoča na pet glavnih razvojnih dosežkov v zadnjem obdobju.

 Več o indeksu ISSO najdete na tej povezavi.

*Mestni status ima po sklepu Državnega zbora 67 krajev v Sloveniji. V sistemu ISSO imamo poleg 11 mest še 55 občin v kategoriji “mesto” – izjema je Višnja Gora, ki ima mestne pravice sicer od leta 1478, a ni občinsko središče.