Lestvice in seznami najboljših mest so postali pomembno orodje za odločanje. Uporabljajo jih mesta za medsebojno primerjavo in analizo prednosti ter slabosti, države za načrtovanje regionalnih politik in multinacionalke pri izbiri novih lokacij. Ne gre le za prestiž: uvrstitev ima lahko zelo otipljive posledice. Načeloma so vsi seznami narejeni podobno kot je naš indeks ISSO za slovenske občine: nabor kazalnikov je razvrščen v več področij, končni rezultat pa je sestavljeni indeks, s pomočjo katerega so mesta razvrščena.
1. EIU: Mesta dobrega življenja
Najverjetneje najbolj znan in vpliven seznam najboljših mest je tisti, ki ga pripravljajo pri Economist Intelligence Unit (EIU), analitski službi vodilne svetovne poslovne revije The Economist. Indeks dobrega življenja EIU je sestavljen s pomočjo 30 kvanititativnih in kvalitativnih kazalnikov s petih področij. To so politična stabilnost, zdravstvo, kulturno okolje, izobraževanje in infrastruktura. Po analizi EIU se najbolje živi v avstralskem Melbournu, na drugem mestu pa je »cesarska« prestolnica Dunaj.
Analiza EIU je namenjena zlasti poslovnežem, ki se selijo po svetu in je zato narejena izrazito po anglosaksonskem okusu: ne preseneča, da so med 140 mesti praviloma najbolje uvrščena tista, kjer pač govorijo angleško. Razen osnovne lestvice za prvih in zadnjih deset, podatki niso dostopni. Lestvica s povzetkom stane 600 ameriških dolarjev, analiza posameznega mesta stane 6.080 in lestvice za vsa področja 9.120 dolarjev.
Melbourne (foto: Visual Hunt)
2. Mercer: kakovost življenja
Tudi lestvica svetovalne hiše Mercer meri kakovost življenja in je prav tako namenjena predvsem selečim se poslovnežem, pa tudi multinacionalkam, ki iščejo nove lokacije: kakovost življenja za osebje je pač pomemben dejavnik pri izbiri. Na letošnjem seznamu je prvi Dunaj, v vzhodni Evropi pa Praga in Ljubljana. Skupno je Ljubljana na 76. mestu med 231. svetovnimi kraji. Dunaj je zmagovalec tega seznama že osem let zapovrstjo. Mercer objavlja osnovni seznam, celotno študijo s podrobnejšimi podatki pa je ravno tako potrebno plačati.
3. Monocle: 25 mest, kjer se živi najbolje
Posebnost seznama, ki ga objavlja revija Monocle, je ta, da analiza vključuje tako mehke dejavnike, kot so strpnost, »veselje do življenja« ali živahnost nočnega življenja. Seznam te svetovljanske revije vključuje le 25 mest, a je vseeno precej vpliven in citiran. Že tri leta zapovrstjo je na prvem mestu Tokio, japonski prestolnici pa sledi Dunaj. Ljubljane pri reviji Monocle še niso zaznali.
4. INSEAD: svetovni indeks konkurenčnosti mest
Analiza francoske poslovne šole INSEAD ni osredotočena na kakovost življenja kot tako, ampak na konkurenčnosti in talentih. 19 kazalnikov s šestih področij skuša oceniti potencial kraja, da pritegne, razvoje, uporabi in obdrži nadarjene posameznike. Seveda so te lastnosti povezane tudi s sicerđnjo kakovostjo življenja v kraju. Analiza mest je sicer nadgradnja Svetovnega indeksa konkurenčnosti glede na talente (The Global Competitiveness Talent Index), s katero na poslovni šoli že dlje časa ocenjujejo in primerjajo države. Slovenija je na dokaj visokem 27. mestu na svetu, Ljubljane pa med primerjanimi mesti ni. Sicer je nabor mest precej omejen: gre za 46 arbitrarno izbranih krajev. Na prvem mestu v svetovnih merilih je danski Köbenhavn, od vzhodnoevropskih mest pa najdemo le Brno (21. mesto), Talin (22. mesto) in Rigo (29. mesto).
5. IESE: najbolj dinamična svetovna mesta
Druga vodilna poslovna šola, ki primerja mesta, je španska IESE, ki objavlja lestvico najbolj dinamičnih svetovnih mest (Cities in Motion Index). Ljubljana je na zadnji verziji seznama na 70. mestu: od leta 2013, ko so študijo začeli objavljati, je napredovala za kar 21 mest. Najbolj dinamično mesto na svetu je sicer po oceni španskih raziskovalcev New York, sledita pa mu London in Pariz. Praga je najbolje uvrščena v regiji (41. mesto), sledita ji Varšava (54. mesto) in Talin (53. mesto). Zagreb je 14 mest za Ljubljano na 84. mestu.
Analiza razvršča 180 mest z vseh celin glede na 77 indikatorjev z desetih področij: vodenje mesta (governance), urbanizem, javna uprava, tehnologija, okolje, mednarodni vpliv, socialna kohezija, javni prevoz, človeški kapital in gospodarstvo. Ljubljana močno izstopa glede na okolje, kjer je v svetovnih merilih uvrščena med prvih deset mest (9. mesto). Visoka je tudi vrednost kazalnikov za socialno kohezijo (23. mesto), zelo slabo pa sta ocenjeni javna uprava (123. mesto) in mednarodni vpliv (117. mesto).
6. PWC: mesta priložnosti
Zelo zanimiva je analiza mest priložnosti (Cities of Opportunities), ki jo pripravlja svetovalna hiša PWC (PriceWaterhouseCoopers). Gre za pretres tistih kazalnikov, ki po mnenju svetovalcev PWC najbolj vplivajo na razvoj mesta v prihodnosti. Analiza se osredotoča le na vzorec izbranih 30 mest, pretresa pa 67 kazalnikov, razporejenih na 10 področij: intelektualni kapital in inovativnost, tehnološka pripravljenost, logistični pomen, infrastruktura, zdravje in varnost, trajnostna naravnanost in okolje, demografija in privlačnost za življenje, gospodarska moč, ovire za poslovanje ter raven stroškov.
Že več let zapovrstjo PWC na prvo mesto postavlja London, sledijo pa mu Singapur, Toronto, Pariz in Amsterdam.
7. AT Kearney: najbolj “globalna” mesta
Drugo veliko globalno svetovalno podjetje je AT Kearney in tudi ta družba se ni mogla izogniti temu, da pripravi svojo lestvico naj mest. Najbolj globalna mesta (Global Cities 2017) meri zlasti »težo« mest, torej njihov pomen v svetovnih razsežnostih. Indeks svetovnih mest AT Kearney je sestavljen iz 27 kazalnikov s petih področij: poslovni pomen, človeški kapital mesta, informacijska odprtost, kulturni in politični pomen mesta. Analiza zajema 128 mest, najpomembnejše mesto sveta po oceni analitikov te svetovalne hiše pa je New York. Sledijo London, Pariz, Tokio in Hong Kong.
New York (foto: Visual Hunt)
Vse lestvice po kakovosti niso enake
In ostali? Posebnost je kombinirana lestvica mest, kjer se živi najbolje. Revija Global Finance preprosto združi uvrstitve na lestvicah EIU, Mercer in Monocle ter izračuna kombinirano uvrstitev: po tej metodi se na vrh vzpne München, sledita Vancouver in Dunaj. Avstralci pripravljajo lestvico najbolj inovativnih mest sveta: analiza spremlja kar 500 mest, pri tem pa uporablja 3 faktorje razvoja, 31 segmentov in 162 indikatorjev. Lestvica je zgovoren primer tega, kaj se zgodi, če brez temeljitega kritičnega pretresa zmečemo skupaj (pre)veliko količino podatkov: dobimo precej presenetljivo, da ne rečemo bizarno podobo. Avstralski seznam je primer slabe prakse.
Vrsta parcialnih analiz izbira najboljša mesta glede na številnih ožje definiranih področjih. Tako najdemo sezname mest, ki so prijazni do samskih, do kolesarjev, do tekačev, do družin, homoseksualcev, obsedencev s hrano in tako naprej: zdi se, da ni področja, ki ga ne bi uporabili za razvrščanje mest. Seznami so bolj ali manj medijsko privlačna zanimivost – za razliko od sestavljenih indeksov, ki jih pripravljajo ustanove kot so AT Kearney, INSEAD ali The Economist Intelligence Unit, so od tega precej oddaljeni. Ti indeksi so resna analitična orodja, ki jih uporabljajo strokovnjaki. Lestvico mest lahko sestavi dobesedno vsakdo. A za kompleksnimi indeksi – kot je tudi naš ISSO – se skrivajo leta trdega strokovnega dela in ekipe, kot je denimo naš strokovni svet.
