Naše največje bogastvo

Predšolska vzgoja sodi med ključne naloge občine. Kako dobro jo občine izpolnjujejo? Katere posebej izstopajo? Enoznačnega in preprostega odgovora na to vprašanje ni. A pojdimo po vrsti. 

Prvič, ali imajo vsi otroci zagotovljeno mesto v vrtcu?

Statistika nam ne daje neposrednega odgovora na to vprašanje. Kar izvemo s pomočjo statističnih podatkov, je delež otrok med prvim in petim letom, ki so  vključeni v vrtce.

Po tem kriteriju je na prvem mestu v Sloveniji občina Hodoš s 100-odstotno vključenostjo otrok v vrtec. Kaj to pomeni? Da ima mesto v enooddelčnem vrtcu vseh osem predšolskih otrok v občini. Na repu seznama je Osilnica brez vrtca za 16 predšolskih otrok v kraju.

Statistika daje dostikrat precej nenavadno podobo, ko gre za majhne kraje. Ne glede na to pa lahko najmanjšo in eno najrevnejših občin v Sloveniji le pohvalimo, da je poskrbela za vrtec za svoje malčke. V povprečju so v Sloveniji v vrtcu trije otroci od štirih. Večja odstopanja so zlasti pri manjših krajih. Od mestnih občin je na prvem mestu Murska Sobota (ki smo jo sicer večkrat omenili kot občino, ki veliko namenja za visokošolske štipendije), kjer je v vrtcih 85 odstotkov malčkov.

Vendar nam ta podatek ne pove dovolj. Točnejšo sliko o morebitnem razhajanju med potrebami nekega okolja in številom mest v vrtcih bi dobili šele, če bi imeli podatek o številu zavrnjenih prošenj za vključitev otroka v vrtec. Zakaj? Pravzaprav nikjer ni rečeno, da si vsi starši želijo vključiti otroka v vrtec in da je 100-odstotna vključitev malčkov v oblike institucionalne vzgoje ideal, h katerega bi si  morali za vsako ceno prizadevati.

Drugič, se število mest v vrtcih prilagaja številu otrok?

Dobra vest: v šestih letih (2008 – 2013) se je število malčkov v Sloveniji povečalo za več kot 18.000 ali za skoraj 20 odstotkov. Se število mest v vrtcih prilagaja temu gibanju? Statistično gledano je  odgovor nedvoumen: da. Število otrok, vključenih v vrtce, se je povečalo za 17.700 ali za 27 odstotkov. To pomeni, da se delež vključenih otrok povečuje. Število oddelkov se je povečalo za 1.042: to je povsem v skladu s številom otrok, saj je povprečna velikost oddelka ostala nespremenjena (17,01 otroka na oddelek).

Kaj pa posamezne občine?  V 122 občinah se je število malčkov, vključenih v vrtce, povečalo bolj kot število predšolskih otrok. Izstopajo Domžale, Grosuplje in Radenci. V nekaterih občinah je ta razlika negativna. Izstopa mestna občina Ljubljana: število predšolskih otrok se je povečalo za 3.190, število malčkov, vključenih v vrtce, pa za 1.713: razlika je 1.477 in bržkone ni nepomembna.

*Razlika: med povečanjem števila predšolskih otrok in povečanjem števila otrok v vrtcih

Tretjič, koliko denarja gre za predšolske otroke?

V celoti so občine lani za vzgojo predšolskih otrok (postavka 911 v enotnem kontnem računu) namenile 321 milijonov evrov ali v povprečju 15 odstotkov celotnega proračuna. Če odštejemo vrednost naložb, se ta znesek zmanjša na 278 milijonov. To je za slabih 15 odstotkov več kot leta 2008.

Lani so za vsakega malčka občine porabile 2.508 evrov (sem ne štejemo naložb v infrastrukturo). To pa je za 114 evrov manj kot leta 2008. Slaba vest: več kot je otrok, manj denarja dajemo za njih. Vsaj na prvi pogled. Manj denarja je teoretično lahko povezano tudi z večjo učinkovitostjo, kar pa iz statističnih podatkov, ki so na voljo, težko razberemo.

Po tem kriteriju se občine ponovno močno razlikujejo. V 128 občinah se je znesek na predšolskega otroka povečal. Najbolj v Hodošu: za neverjetnih 3.312 evrov, kar je občino izstrelilo na prvo mesto po odhodkih za predšolsko vzgojo. Vsak od osmih najmanjših prebivalcev Hodoša stane občino 4.320 evrov na leto. Mimogrede, v Hodošu so imeli vrtec že leta 2008. Število malčkov se je od takrat sicer zmanjšalo (za 6), a to ne pojasnjuje skoka. Po visokih zneskih za predšolsko vzgojo in povečevanju teh sredstev izstopa sicer tudi Šentrupert, ki ga večkrat omenimo kot primer dobre prakse.

V 82 občinah porabijo relativno manj denarja za predšolsko vzgojo kot so ga pred šestimi leti. V štirih občinah se je znesek, preračunan na predšolskega otroka, zmanjšal za več kot 1.000 evrov. To so občine Beltinci, Solčava, Piran in mestna občina Ljubljana.

Četrtič, evropski denar za malčke

Za 133 naložb v vrtce, financiranih v celoti ali delno s sredstvi Evropske unije, so občine med leti 2007 in 2013 pridobile 73 milijonov evrov. Veliko? Za projekte, povezane s kulturo, so prejele več kot 106 milijonov. Največ tega denarja je bilo povezanega z energetsko sanacijo. Skupaj je denar za vrtce uspelo pridobiti 92 občinam – največ (3,8 milijona evrov) je dobila mestna občina Ljubljana.

Petič, in zasebni vrtci?

So še vedno izjema. V 65 zasebnih vrtcih je skupaj 3.074 otrok ali 4 odstotke. Te vrtce poznajo le v 33 občinah. V Ljubljani je skoraj četrtina vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji, a lani jih je obiskovalo le 541 od dobrih 13.000 otrok. Stanje je precej drugačno v nekaterih drugih krajih: v Grosupljem je kar devet zasebnih vrtcev – obiskuje jih dobra petina otrok. V Račah-Framu zasebni vrtce skrbi za več kot polovico vseh otrok (56 odstotkov), v Cerkljah na Gorenjskem (ki sodijo med najbogatejše občine) pa dobra tretjina. Primeri dobrih praks?

Za tak sklep bi bil potreben podrobnejši pregled. Na vsak način pa je verjetno dobro, če imajo starši izbiro. Še nekaj: standardi so v zasebnih vrtcih višji. V javnih vrtcih pride v povprečju na zaposlenega osem otrok, v zasebnih vrtcih 6,9. Če bi uveljavili normative, ki jih je predlagala vlada kot del varčevalnih ukrepov, bi se povprečna obremenjenost v javnih vrtcih še povečala in sicer na 8,3 otroka na zaposlenega. 

Tabele s podatki za vse občine.

Največji projekti na področju predšolskega izobraževanja, financirani s sredstvi EU